Daljše življenje, novi izzivi: kako zagotoviti finančno varnost v starosti?

Daljše življenje je eden največjih dosežkov sodobne družbe, vendar prinaša tudi pomembna vprašanja: kako zagotoviti dovolj sredstev za življenje po upokojitvi, dostopno dolgotrajno oskrbo in ustrezno finančno zaščito skozi vsa življenjska obdobja?

O teh izzivih so razpravljali udeleženci mednarodnega seminarja Navigating Longevity Risks v Bratislavi, ki ga je skupaj z Mednarodnim združenjem zavarovalnih nadzornikov (IAIS), organizirala Slovaška narodna banka (NBS).

Pomembna je pravočasna priprava

Po podatkih, predstavljenih na seminarju, naj bi bilo po letu 2050 na svetu več kot 2,5 milijarde ljudi, starejših od 65 let. Demografske spremembe vplivajo na pokojninske sisteme, zdravstveno varstvo, dolgotrajno oskrbo in finančne potrebe posameznikov.

Sistemi, ki so bili zasnovani v času krajše pričakovane življenjske dobe, se morajo prilagoditi novim razmeram. Daljše obdobje po upokojitvi namreč pomeni tudi večjo potrebo po dolgoročnem načrtovanju prihodkov in stroškov.

Med možnimi rešitvami so daljša delovna aktivnost, bolj prilagodljivi prehodi v upokojitev ter krepitev dodatnega pokojninskega varčevanja ob javnih pokojninah. Pomembno je tudi vprašanje, kako zagotoviti sredstva za zdravstvene storitve in dolgotrajno oskrbo, če bomo v poznejših letih potrebovali pomoč pri vsakodnevnih opravilih.

Zavarovalništvo naj zagotavlja dolgoročno vrednost

Zavarovalnice lahko pomembno prispevajo k finančni varnosti v starosti, vendar morajo biti njihovi produkti prilagojeni dejanskim potrebam in finančnim zmožnostim ljudi.

Pomembno sporočilo seminarja je bilo, da dolgoživost ni zgolj aktuarsko tveganje, povezano z izračunavanjem pričakovane življenjske dobe. Gre tudi za vprašanje, ali zavarovalniški trg ponuja rešitve, ki so razumljive, dostopne in vzdržne skozi daljše obdobje.

Pri produktih, ki lahko trajajo 20 ali 30 let, je treba presojati, ali bodo tudi v prihodnje ustrezali potrebam strank, ali si jih bodo te lahko privoščile in ali bodo zanje zagotavljali ustrezno vrednost. Stranke morajo jasno razumeti, kaj zavarovanje krije, katere so njegove omejitve in kakšna tveganja prevzemajo.

Pri tem imajo pomembno vlogo nadzorni organi. Njihova naloga je zagotavljati pogoje za zaupanja vredno poslovanje, ustrezno varstvo potrošnikov in trajnostne inovacije. Večja ponudba finančnih produktov namreč sama po sebi še ne pomeni boljše zaščite. Ključno je, da produkti dejansko ustrezajo potrebam ljudi in da zavarovalnice ob nastanku zavarovalnega primera obveznosti izpolnjujejo pravično in pravočasno.

Dolgotrajna oskrba bo vse pomembnejša

Daljše življenje ne pomeni nujno tudi daljšega obdobja zdravega življenja. Zato postaja vse pomembnejše vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe, ki posameznikom omogoča pomoč pri vsakodnevnih opravilih in ohranjanje čim večje samostojnosti.

Če ustrezne storitve niso pravočasno dostopne, se lahko breme prenese na družinske člane, hkrati pa se povečujejo pritiski na zdravstveni sistem in javne finance. Za učinkovite rešitve je zato potrebno sodelovanje države, zasebnih ponudnikov in zavarovalnic.

Pri oblikovanju sistemov je treba jasno določiti, katere storitve so zagotovljene, komu so namenjene in kolikšen del stroškov krijejo javni viri oziroma posamezniki. Pri tem so pomembne tudi razlike med državami, njihovimi socialnimi sistemi in družinskimi vzorci.

Tehnologija in finančna pismenost kot podpora

Nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco, omogočajo boljše razumevanje potreb strank in razvoj prilagojenih finančnih rešitev. Toda inovacije morajo spremljati preglednost, odgovorna uporaba podatkov in zaupanje uporabnikov.

Pomembno je tudi, da ljudje pravočasno dobijo razumljive informacije o možnostih varčevanja, zavarovanja in financiranja oskrbe v starosti. Informacije morajo biti prilagojene različnim generacijam in njihovim navadam, saj tudi najboljši produkt ne pomaga, če ga posameznik ne razume ali se zanj ne odloči pravočasno.

Skupna odgovornost za finančno varnost

Razprave v Bratislavi so poudarile, da za izzive dolgoživosti ne obstaja ena sama rešitev, primerna za vse države in posameznike. Potrebni so povezovanje javnih in zasebnih rešitev, ustrezno načrtovanje ter sodelovanje pristojnih institucij, finančnega sektorja in posameznikov.

Cilj ni zgolj živeti dlje, temveč tudi v poznejših letih živeti finančno varno, dostojno in čim bolj samostojno. Nadzorni organi lahko k temu prispevajo z zagotavljanjem stabilnega in zaupanja vrednega zavarovalniškega trga, na katerem so dolgoročne potrebe ljudi v središču pozornosti.

Daljše življenje, novi izzivi: kako zagotoviti finančno varnost v starosti? (PDF, 112.15 KB)

AZN
Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran.