Dolgoživost, izplačila in dostopne rente: pot naprej za drugi pokojninski steber v Sloveniji

Slovenski drugi pokojninski steber je na področju varčevanja (akumulacija) relativno dobro razvit, toda faza izplačevanja (dekumulacija) ostaja šibka točka sistema. Prav ta problem zmanjšuje zaupanje ljudi in zavira zrelost celotnega sistema. Na to bo v svojem predavanju z naslovom “Longevity, Decumulation and Affordable Annuities” na letni konferenci Agencije za zavarovalni nadzor, ki bo 11. septembra v Ljubljani, spregovorila opozorila dr. Vida Šeme Hočevar, članica uprave podjetja Triglav, pokojninska družba, d.d.

Ovire zdajšnjega sistema

Upokojenci se ob izplačilih srečujejo z vrsto tveganj: dolgoživostjo (da prihranki ne zadoščajo za celotno življenjsko dobo), naložbenimi tveganji (padec trgov), obrestnimi tveganji (nizki donosi) in vedenjskimi tveganji (izogibanje rentam zaradi napačne ocene življenjske dobe). Trenutni okvir v Sloveniji ta tveganja pogosto slabše naslavlja, kar kažejo spodnje ugotovitve:

• Rente so fiksne ali le rahlo naraščajo, zato njihova realna vrednost sčasoma pada.
• Izplačila nad določenimi zneski so toga: denimo pri zneskih nad 6.290,17 € so pavšalni dvigi prepovedani, pospešene rente pa omejene pri zneskih nad 20.000 €.
• Člena 8 in 9 pravilnika o izračunu rent predpisujeta konservativne predpostavke (tehnične obrestne mere, statične tablice umrljivosti) in neravnovesje pri delitvi tveganj, kar zmanjšuje višino izplačil.
• Dodatno težo prinaša 8,5-odstotni davek ob prenosu sredstev iz akumulacije v dekumulacijo, če je bila akumulacija krajša od 10 let.

Možne rešitve

Dr. Vida Šeme Hočevar izpostavlja, da bi morali v Sloveniji omogočiti različne oblike rent, od odloženih in delno variabilnih do hibridnih rešitev (npr. »Flex First, Fix Later«). Ključno pa je tudi, da uvedemo naslednje rešitve:

• deljena udeležba pri dobičku, da bi se zmanjšalo tveganje inflacije,
• kasnejši nakup rente, ko je tveganje dolgoživosti največje,
• boljša usmeritev in ozaveščanje članov, da razumejo pomen zaščite pred dolgoživostjo,
• davčna nevtralnost med različnimi oblikami izplačil ter ukinitev 8,5-odstotnega davka pri krajših akumulacijah,
• širitev naložb na zmerno bolj tvegane, a še vedno konservativne razrede, kar bi omogočilo višje donose in vsaj delno zaščito pred inflacijo.

Dolgoživost kot priložnost

Kot poudarja Vida Šeme Hočevar, bi morali dolgoživost obravnavati kot priložnost, ne zgolj kot tveganje. Če bodo reforme omogočile raznovrstnejše rente, poštenejšo porazdelitev tveganj, nižje stroške in delno zaščito pred inflacijo, bo drugi pokojninski steber postal močnejši, bolj vzdržen in bo povečal zadovoljstvo upokojencev.

Dolgoživost, izplačila in dostopne rente: pot naprej za drugi pokojninski steber v Sloveniji (PDF, 140.57 KB)