Slovenski drugi pokojninski steber je na področju varčevanja (akumulacija) relativno dobro razvit, toda faza izplačevanja (dekumulacija) ostaja šibka točka sistema. Prav ta problem zmanjšuje zaupanje ljudi in zavira zrelost celotnega sistema. Na to bo v svojem predavanju z naslovom “Longevity, Decumulation and Affordable Annuities” na letni konferenci Agencije za zavarovalni nadzor, ki bo 11. septembra v Ljubljani, spregovorila opozorila dr. Vida Šeme Hočevar, članica uprave podjetja Triglav, pokojninska družba, d.d.
Ovire zdajšnjega sistema
Upokojenci se ob izplačilih srečujejo z vrsto tveganj: dolgoživostjo (da prihranki ne zadoščajo za celotno življenjsko dobo), naložbenimi tveganji (padec trgov), obrestnimi tveganji (nizki donosi) in vedenjskimi tveganji (izogibanje rentam zaradi napačne ocene življenjske dobe). Trenutni okvir v Sloveniji ta tveganja pogosto slabše naslavlja, kar kažejo spodnje ugotovitve:
Možne rešitve
Dr. Vida Šeme Hočevar izpostavlja, da bi morali v Sloveniji omogočiti različne oblike rent, od odloženih in delno variabilnih do hibridnih rešitev (npr. »Flex First, Fix Later«). Ključno pa je tudi, da uvedemo naslednje rešitve:
Dolgoživost kot priložnost
Kot poudarja Vida Šeme Hočevar, bi morali dolgoživost obravnavati kot priložnost, ne zgolj kot tveganje. Če bodo reforme omogočile raznovrstnejše rente, poštenejšo porazdelitev tveganj, nižje stroške in delno zaščito pred inflacijo, bo drugi pokojninski steber postal močnejši, bolj vzdržen in bo povečal zadovoljstvo upokojencev.