POMEMBNE INFORMACIJE ZA PRIJAVITELJE

Notranja prijava

Prijavitelji so lahko:

• zaposleni na Agenciji za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju: Agencija) in osebe v primerljivem položaju,
• osebe, ki niso več v delovnem razmerju ali osebe, ki se jim delovno razmerje še ni začelo, informacije o kršitvi pa so te osebe prejele pred samim podpisom pogodbe,
• zaposleni pri dobavitelju, člani organov upravljanja in samozaposleni, ki delajo za namene Agencije, ki so tekom opravljanja delovnih nalog prišli do informacij o kršitvi,
• osebe, ki delajo pod nadzorom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev in dobaviteljev, s katerimi ima ali je imela Agencija sklenjeno pogodbo,
• osebe iz 7. točke 4. člena ZZPri,
• osebe iz 4. člena Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj subjekta, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku v tem subjektu. Prijava se lahko poda na naslednje načine in na naslednje naslove:

• po e-pošti na naslov: notranja.prijava@a-zn.si,
• pisno po pošti na naslov Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, s pripisom »v roke zaupniku za notranjo prijavo«,
• osebno pri zaupniku po predhodnem naročilu.

Pravilnik se nahaja na tej povezavi (PDF, 185.33 KB).

1. Kontaktni podatki uradnih oseb za zunanjo prijavo in način prijave kršitve po ZZPri

(zakon se nahaja na spletnem naslovu href=https://www.uradni-list.si/_pdf/2023/Ur/u2023016.pdf (PDF)):

Uradna oseba za zunanjo prijavo pri Agenciji za zavarovalni nadzor:

• Petra Hribernik, v njeni odsotnosti uradna oseba: Damijan Podržaj
• e-pošta: zunanja.prijava@a-zn.si

Kršitve po ZZPri s področja pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor lahko prijavite na naslednje načine:

• prijava preko elektronske pošte: zunanja.prijava@a-zn.si
• pisna prijava po pošti na naslov: Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana ( s pripisom: »Prijava po ZZPri«)
  Obrazec (PDF, 178.13 KB)
• na telefonsko številko 01/3301378 oz. 01/2528610

Agencija za zavarovalni nadzor bo obravnavala tudi anonimne prijave kršitev po ZZPri, pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da bo prijavitelj dobil povratne informacije le, če bo v prijavi opredelil, na kakšen način lahko uradna oseba prijavitelja kontaktira.

Prijavitelj lahko poda anonimno prijavo s kreiranjem »anonimnega« elektronskega naslova, z uporabo psevdonima in podobno.

2. Organi za zunanjo prijavo iz 14. člena ZZPri so naslednji:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Agencija za varstvo konkurence,
4. Agencija za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Banka Slovenije,
7. Državna revizijska komisija,
8. Finančna uprava,
9. Tržni inšpektorat,
10. Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
11. Informacijski pooblaščenec,
12. Inšpekcija za informacijsko varnost,
13. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
14. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
15. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
16. Inšpektorat za delo,
17. Inšpektorat za javni sektor,
18. Inšpektorat za okolje in prostor,
19. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
20. Služba vlade za regionalni razvoj in kohezijo in organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
21. Zdravstveni inšpektorat in
22. Komisija za preprečevanje korupcije.

3. Postopek prijave kršitve in obravnave zunanje prijave

Prijava po Zakonu o zaščiti prijaviteljev se lahko poda le za kršitve predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v svojem delovnem okolju. Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj subjekta, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku v tem subjektu.

Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo prijavitelja po Zakonu o zaščiti prijaviteljev le, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo v skladu s svojimi pristojnostmi, na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih. Pri tem skozi celoten postopek varuje identiteto prijavitelja v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev.

Organ za zunanjo prijavo prijavitelju v sedmih dneh od prejema prijave potrdi njen sprejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če organ za zunanjo prijavo presodi, da bi potrditev sprejema prijave lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje.

Organ za zunanjo prijavo bo prijavo vsebinsko obravnaval v skladu s predpisi, ki urejajo nadzorni postopek (upoštevajo se na primer Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o bančništvu, Zakon o davčnem postopku in drugi).

Organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek po poteku treh mesecev od prejema prijave še ni končan, organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje.

Uradna oseba za zunanjo prijavo bo po potrebi o kršitvah obvestila tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanila kaznivo dejanje oziroma vložila kazensko ovadbo v primeru, ko bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V slednjem primeru bo uradna oseba osebne podatke prijavitelja posredovala državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.

Uradna oseba za zunanjo prijavo lahko prijavitelju po potrebi izda potrdilo o vložitvi prijave ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, če bo navedeno potreboval v drugih uradnih postopkih za uveljavljanje svojih pravic.

4. Zaščita identitete prijavitelja

Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo.

Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega Zakon o zaščiti prijaviteljev predpisuje globo.

Uradna oseba za zunanjo prijavo lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

1. če se prijavitelj strinja z razkritjem (uradna oseba bo prosila za soglasje);
2. če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
3. če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

5. Izključitev odgovornosti glede razkritja

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.

Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.

V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.

6. Zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kakšen drug razlog). Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno. Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov).

Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi. Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.

Uradna oseba za zunanjo prijavo prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih ter mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku.

7. Komisija za preprečevanje korupcije ima naslednje pristojnosti:

1. svetuje prijavitelju, ki je bil deležen povračilnih ukrepov o pravnih možnostih in mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov po notranji ali zunanji prijavi oziroma javnem razkritju;
2. nudi podporne in zaščitne ukrepe prijavitelju v skladu z 20. členom tega zakona;
3. zagotavlja celovite informacije in nasvete po tem zakonu, zlasti v zvezi s postopki in pravnimi sredstvi, ki so na voljo prijavitelju za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter informacije o pravicah osebe, ki jo prijava zadeva, na način, da so enostavno dostopni javnosti in brezplačni;
4. nudi pomoč zaupniku in uradni osebi za zunanjo prijavo, kadar nudita zaščito prijavitelju pred povračilnimi ukrepi v skladu s tretjim odstavkom 10. člena in z drugim odstavkom 17. člena tega zakona;
5. svetuje in nudi pomoč zavezancem in organom za zunanjo prijavo pri vzpostavitvi poti za prejem notranje in zunanje prijave;
6. oblikuje sistemska pojasnila v zvezi s tem zakonom;
7. na podlagi letnih poročil zaupnikov iz trinajstega odstavka 9. člena tega zakona, organov za zunanjo prijavo iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz šestega odstavka 22. člena tega zakona ter svojih evidenc o postopkih s prijavitelji do vsakega 1. aprila tekočega leta za preteklo leto pripravi skupno letno poročilo, ki vsebuje statistične podatke o obravnavi prijav kršitev po tem zakonu, po organih za zunanjo prijavo ter po dejavnosti, in ga objavi na svoji spletni strani. Komisija za preprečevanje korupcije pri pripravi poročila upošteva kriterije za poročanje Evropski komisiji.

8. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev:

• Transparency International Slovenija
• Center za zaščito žvižgačev

Pravilnik se nahaja na tej povezavi (PDF, 250.93 KB).