Hiter vodnik po sklepanju zavarovanja za vaš dom

Hiša ali stanovanje najpogosteje predstavljata največje premoženje posameznika. Pogosto se ne zavedamo dovolj, da lahko nepremičnino zaradi naravnih nesreč ali spleta drugih okoliščin tudi izgubimo. Zavarovanje je učinkovito varstvo pred takšno izgubo. A le, če je zavarovanje sklenjeno na način, da ustreza našim željam in potrebam. Pred vami je kratek vodnik, ki vam lahko pri tem pomaga.

Premoženjsko zavarovanje je namenjeno povrnitvi škode, ki bi nastala na premoženju (stanovanjska hiša, etažna lastnina ali stanovanjska oprema). Zavarovanje omogoča obnovo uničenega ali poškodovanega premoženja. V zavarovalni pogodbi (na polici) je določen največji znesek zavarovalnine, do katere zavarovalnica krije škodo, to je zavarovalna vsota. V splošnih pogojih so navedeni vsi riziki, ki jih zavarovalnica sprejme, kot tudi riziki, ki jih zavarovalnica ne sprejme oziroma niso vključeni v zavarovalno pogodbo.

Na kaj moramo biti pozorni pri sklenitvi premoženjskega zavarovanja:

• obseg zavarovalnega kritja (posebno pozornost je potrebno posvetiti izključenim nevarnostim);
• da so določene ustrezne zavarovalne vsote;
• da primerjamo produkte različnih zavarovalnic na podlagi obsega zavarovanja, zavarovalne premije upoštevajoč popuste, trajanja zavarovanja ter predvsem svojih potreb;
• na splošne pogoje, ki jih moramo v celoti prebrati.

Poznate ključne informacije?

Ključne informacije, ki so pomembne pri sklepanju premoženjskega zavarovanja, so:

• Zavarovalna vsota: najvišji znesek, za katerega ob škodnem primeru jamči zavarovalnica in je določen z zavarovalno pogodbo.
• Podzavarovanje: zavarovalna vsota je nižja od vrednosti zavarovane stvari. Posledično bo ob škodnem dogodku izplačana zavarovalnina sorazmerno nižja od dejanske škode. Razliko bo moral potrošnik kriti sam.
• Nadzavarovanje: zavarovalna vsota je višja od vrednosti zavarovane stvari. Zaradi načela prepovedi obogatitve se povrne le dejanska škoda kljub višji določeni zavarovalni vsoti na zavarovalni polici.
• Zavarovanje na novo vrednost: zavarovalnica jamči zavarovalnino v višini vrednosti nove primerljive zavarovane stvari. Višina zavarovalnine ustreza višini stroškov, potrebnih za sanacijo in ureditev v prvotno stanje, kar pomeni, da se pri sanaciji zavarovane stvari uporabijo materiali enake kakovosti in cenovnega razreda.
• Zavarovanje na dejansko vrednost: ob škodnem dogodku zavarovalnica izplača zavarovalnino ob upoštevanju zastarelosti oziroma amortizacijo zavarovane stvari ter preostalo vrednost zavarovane stvari.
• Franšiza: soudeležba potrošnika v škodi. Zavarovalnica ob škodnem dogodku, ki presega vrednost franšize, izplača samo presežek nad zneskom franšize.

Primerjava ponudb zavarovalnic

Pred sklenitvijo premoženjskega zavarovanja premislite, kaj želite zavarovati. Zavarovalni zastopnik ali posrednik si mora najprej nepremičnino ali premičnino ogledati in vam svetovati pri izbiri najprimernejšega zavarovanja za vaše potrebe.

Preden se odločite za sklenitev zavarovanja, pridobite ponudbe (zavarovalne produkte) različnih zavarovalnic. Primerjava zavarovalnih produktov ni preprosta. Zavarovalnice ponujajo pakete kjer so vključeni različni zavarovalni produkti, sestavljeni po podobnih, toda ne enakih načelih, in jih je med sabo težko primerjati, ker lahko vsak vsebuje katero izključitev zavarovanja posamezne nevarnosti oziroma lahko zavaruje različna tveganja. Pri primerjavah različnih ponudb zavarovalnic vedno izhajajte iz svojih lastnih potreb.

Kako je z zavarovanjem etažne lastnine?

Ko je lastnik stanovanja poleg samostojnega zavarovanja avtomatično vključen še v skupno zavarovanje lastnikov stanovanj (etažna lastnina), govorimo o dvojnem zavarovanju. Pred sklenitvijo samostojnega zavarovanja preverite, kaj že vključuje sklenjeno zavarovanje etažne lastnine.

Nastopil je škodni dogodek: kaj storiti?

V primeru škodnega dogodka svetujemo, da:

1. O škodnem dogodku takoj oziroma v roku, ki je naveden v splošnih pogojih zavarovalne pogodbe, obvestite zavarovalnico. Navodila in obrazce za prijavo škode najdete na spletnih straneh zavarovalnice, drugače jih obvestite po telefonu, po pošti ali osebno v poslovalnici.
2. Če je nastala škoda, ne spreminjate ničesar, razen nujnega, da se škoda odvrne oziroma zmanjša, dokler ne pride ocenjevalec škode iz zavarovalnice ali vam to dovoli zavarovalnica.
3. Naredite popis škode. Za zavarovalnico pripravite seznam poškodovanih stvari ali ukradenih predmetov in o tem obvestite policijo.

Koristne splošne informacije
Če imate vprašanje v zvezi s svojim zavarovanjem, se obrnite na svojega zavarovalnega zastopnika ali posrednika. Če niste zadovoljni s pojasnili, se lahko osebno, po telefonu, pošti ali elektronski pošti pisno obrnete na zavarovalnico.

Vsaka zavarovalnica mora imeti urejeno shemo izvensodnega reševanja sporov in pravila pritožbenega postopka morajo biti javno dostopna. Ob nezadovoljstvu z odločitvijo pritožbene komisije se lahko obrnete na izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov, Mediacijski center Slovenskega zavarovalnega združenja GIZ, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana. Center sicer ne more izdati zavezujoče odločbe, pomaga pa doseči sporazum, ki spor razrešuje.

Lahko se obrnete tudi na varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu pri Slovenskem zavarovalnem združenju, ki odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, do katerih pride zaradi neupoštevanja zavarovalnega kodeksa in drugih dobrih poslovnih običajev ter temeljnih standardov zavarovalne stroke. Varuh ne obravnava sporov, ki bi glede na vsebino spadali v pristojnost odločanja sodišča.

Hiter vodnik po sklepanju zavarovanja za vaš dom (PDF, 197.01 KB)