Dne 29. avgusta 2025 je potekala virtualna okrogla miza IAIS Global Monitoring Exercise Roundtable, ki so se je udeležili člani odborov IAIS, v katerih ima predstavnike tudi AZN ter predstavniki zavarovalniške industrije. Razprava se je osredotočila na tri teme: 1. geopolitično razdrobljenost in njen vpliv na računovodske izkaze zavarovalnic, 2. rast naložb v zasebne posojilne trge (angl. Investments in Private Credit) ter 3. sprejemanje in upravljanje tveganj povezanih z umetno inteligence (AI). Sklep okrogle mize je bil, da bodo prav ta tri področja – geopolitična razdrobljenost, zasebni kredit in umetna inteligenca – tudi v prihodnje zahtevala okrepljeno sodelovanje med nadzorniki zavarovalniškega trga in industrijo, s ciljem ohranjanja stabilnosti globalnega zavarovalniškega sektorja.
Geopolitična razdrobljenost
Razdrobljenost svetovnega gospodarstva postaja trajna značilnost globalnega okolja. Na okrogli mizi je bilo izpostavljeno, da takšne spremembe povečujejo negotovost na finančnih trgih, kar se odraža v večji volatilnosti obrestnih mer, valutnih tečajev in cen osnovnih surovin. Za zavarovalnice to pomeni, da se soočajo z večjimi tveganji pri ocenjevanju vrednosti naložb, pri zagotavljanju dolgoročnih donosov ter pri oblikovanju višine premij. Poleg tega se zaradi regionalizacije trgov zmanjšuje možnost razpršitve naložb, kar povečuje ranljivost na lokalne šoke.
Na strani obveznosti se tveganja izražajo v spremembah povpraševanja po določenih vrstah zavarovalnih kritij, zlasti tistih, ki so povezana s trgovinskimi potmi, geopolitičnimi konflikti ali kibernetskimi napadi. Zavarovalnice so zato vse bolj prisiljene v razvoj novih stresnih scenarijev, na strožje omejitve naložbenih izpostavljenosti in krepitev načrtov za zagotavljanje likvidnosti. Razprava je kot ključno izpostavila tudi vlogo nadzornikov zavarovalniškega trga, ki morajo spremljati vplive fragmentacije in zagotoviti, da so regulatorni okvirji dovolj prilagodljivi za hitro spreminjajoče se razmere. Sklep je bil, da bo vzdrževanje robustnih ALM strategij in sodelovanje z regulatorji ključno za ohranjanje stabilnosti.
Naložbe v zasebne posojilne trge
Kot naložbe v zasebne posojilne trge razumemo naložbe v neposredno (nebančno) posojanje podjetjem, ki je v zadnjem desetletju postal eden najhitreje rastočih segmentov alternativnih naložb. Po podatkih IMF je obseg tega trga presegel že 2 bilijona USD, največji delež pa odpade na ZDA in Evropo. Za zavarovalnice, zlasti življenjske, so takšne naložbe privlačne zaradi stabilnih denarnih tokov in usklajenosti z njihovimi dolgoročnimi obveznostmi. Hkrati pa so udeleženci okrogle mize opozorili, da hitro rast teh naložb spremlja tudi večja tveganja zaradi netransparentnosti, omejene likvidnosti in pogosto kompleksnih pogodbenih struktur.
Med ključnimi tveganji so bila izpostavljena tveganje koncentracije, visoka izpostavljenost posameznim sektorjem ter nejasnosti glede vrednotenja teh naložb. V obdobju tržnih pretresov bi lahko nelikvidnost tovrstnih naložb sprožila prisilno razprodajo le-teh (angl. Fire Sales) in s tem okrepila sistemska tveganja v finančnem sistemu. Sklep razprave je bil, da morajo zavarovalnice ob povečevanju teh naložb vzpostaviti strožje standarde upravljanja napožb, redno poročanje in okrepiti potrebno znanje, nadzorniki pa morajo dosledno spremljati potencialne sistemske posledice za finančni sistem.
Umetna inteligenca
Tretja tema razprave je bila namenjena umetni inteligenci (AI), ki vstopa v vse faze poslovanja zavarovalnic – od oblikovanja produktov in sklepanja pogodb, do ocenjevanja tveganj, upravljanja škod in investicijskih odločitev. Udeleženci so se strinjali, da AI prinaša pomembne priložnosti za večjo učinkovitost in izboljšano obvladovanje tveganj, hkrati pa odpira nova vprašanja odgovornosti in pravne varnosti. Posebej izpostavljeni so bili zavarovalni produkti s področja kibernetskih zavarovanj, poklicne odgovornosti in zavarovalni produkti, kjer lahko nastanejo vrzeli v kritju zaradi nedorečenosti obstoječih polic.
Pričakovati je, da se bo trg odzval z razvojem posebnih dodatkov k obstoječim zavarovalnim kritjem kot tudi z razvojem samostojnih produktov za AI tveganja. Prav tako je pomembno, da zavarovalnice vzpostavijo jasna interna pravila za upravljanje in nadzor nad uporabo AI sistemov, saj bo to imelo zelo pomemben vpliv na zaupanje potrošnikov in regulatorjev. Regulativno okolje se hitro razvija, predvsem v EU, kjer bo Akt o umetni inteligenci določil visoke standarde glede transparentnosti, pravičnosti in odgovornosti. Umetna inteligenca lahko na dolgi rok izboljša produktivnost in poveča donosnost naložbenih portfeljev zavarovalnic. Trenutno pa so pozitivni učinki skoncentrirani predvsem v nekaj vodilnih tehnoloških podjetjih, kar pomeni večjo ranljivost zaradi visoke koncentracije naložb. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da mora zavarovalniški sektor pri uvajanju umetne inteligence paziti na pravo ravnovesje – izkoristiti prednosti tehnologije, hkrati pa preprečiti nastanek novih vrzeli v kritju in širših (sistemskih) tveganj za finančni sistem.