Mag. Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor
Zavarovalništvo kot panoga se nenehno sooča z izzivi, a so ti zaradi poudarjene globalne dinamike in sprememb ter podnebne krize v zadnjem obdobju še intenzivnejši. Lansko leto je bilo z vidika naravnih dogodkov eno zahtevnejših v zadnjih desetletjih. Država je uvedla pomembno sistemsko spremembo na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se je dotaknila praktično vseh v državi. Agencija za zavarovalni nadzor pa je z novim letom dobila nove regulatorne obveznosti in predvsem odgovornost iz naslova Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.
Sistemska sprememba dopolnilnega zavarovanja nas navaja k razmisleku in ukrepanju, kako naprej z zdravstvenimi zavarovanji. Glavni izziv zdravstvenega sistema je stalna rast odhodkov zdravstvenega sistema in hkratna nedostopnost zdravstvenih storitev. Dejstvo je, da sistem javnega zdravstva nujno potrebuje ustrezne posodobitve. Dodatna zdravstvena zavarovanja lahko učinkovito dopolnjujejo sistem obveznega zavarovanja in so v tej luči priložnost za zavarovalnice. Pomembno je, da zavarovalnice razvijajo produkte, ki sledijo potrebam zavarovancev: da se preko zavarovanj zapolnjujejo očitne vrzeli javnega zdravstvenega sistema in da vlagajo v razvoj asistenčnih centrov, ki nudijo ustrezno podporo zavarovancem.
Med globalnimi preizkušnjami, ki jih občutimo vedno močneje, so kibernetska tveganja in kibernetska varnost. Vsak informacijski sistem je ranljiv, ker je dovzeten za številne grožnje, kot so okvare, napake in kibernetski napadi, pa tudi naravne nesreče. Če se osredotočimo na kibernetske napade, se vprašajmo, zakaj lahko pride do uspešnih kibernetskih napadov. V prvi vrsti ravno zaradi različnih pomanjkljivosti informacijskih sistemov, ki postajajo vse kompleksnejši, ali programske opreme (software in firmware), ki ni dovolj preizkušena ali celo zastarela. Izjemno tveganje vselej predstavljajo nepoučeni ali zgolj neprevidni uporabniki. Kako se lahko zaščitimo pred kibernetskimi grožnjami? Agencija redno izvaja zunanje in notranje penetracijske teste. Najnovejši trendi pri zasnovi arhitekture informacijskih sistemov se osredotočajo na iskanje ravnovesja med zagotavljanjem izvrstne uporabniške izkušnje ter ustrezno zaščito pred kibernetskimi vdori. Vitalno vlogo v vsaki organizaciji ima strategija kibernetske varnosti. Poseben izziv za varnost so tudi storitve v oblaku, katerih razvoj eksponentno raste. Januarja prihodnje leto bo začela veljati nova zakonodaja, ki bo določala enotne zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovne procese finančnih subjektov (DORA). Največji izziv bo v popisu vseh informacijskih sredstev in pri pripravi izhodnih strategij. Praksa naših pregledov kaže, da se zavarovalnice in drugi subjekti nadzora zavedajo pomembnosti informacijske varnosti in da bodo uspešno zadostili vsem zahtevam zakonodaje DORA.
Ob omembi izzivov ne moremo mimo trajnostnih tveganj v poslovanju zavarovalnic in pokojninskih družb. Agencija je pred kratkim izpostavila obravnavo s podnebjem povezanih zadev v letnem poročilu ter nova pravila pri poročanju podjetij o trajnostnosti v letnem poročilu. Izpostavila je tudi pomembnost razkritij, povezanih s trajnostnostjo, kot izhajajo iz različnih predpisov. Letos spomladi je agencija z namenom pridobitve posnetka stanja na trgu na zavarovalnice in pokojninske družbe vprašanja o usklajenosti z regulativo na področju proizvodnje ali distribucije zavarovalno naložbenih in premoženjskih zavarovalnih produktov. Podoben pristop Agencija uporablja tudi v on-site pregledih, kjer dodatno pozornost nameni pregledu internih politik, vključitvi trajnostnih vidikov v notranje procese in kontrole ter v interno poročanje. Na podlagi vsega naštetega ugotavljamo, da se subjekti v slovenskem zavarovalniškem sektorju zavedajo pomena trajnostnosti, izvajajo naloge povezane s trajnostnostjo in njihovimi razkritji ter vključujejo tveganja glede trajnostnosti v svoje poslovne modele.
Agencija je v sodelovanju z raziskovalci Ekonomskega inštituta nedavno pripravila analizo zavarovalne vrzeli v zaščiti pred naravnimi nesrečami v Sloveniji s posebnim poudarkom na izpostavljenosti za najrevnejša gospodinjstva v Sloveniji. V Sloveniji je velika vrzel na področju zavarovanj za primer poplave – prisotna je v več kot 60 % gospodinjstev – in potresov, kjer je prisotna v 70 % gospodinjstev. In to kljub dejstvu, da je zavarovalni trg premoženjskih zavarovanj v Sloveniji dobro razvit. Različne države iščejo rešitve za zmanjšanje zavarovalne vrzeli za primer naravnih nesreč, a skupen imenovalec vsem pristopom je partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem.
Vračam s k podnebni krizi, ki sem jo omenil na začetku. Raziskovalno poročilo Ženevskega združenja z naslovom »Podnebne spremembe: Kaj nam prinaša prihodnost za zdravstvene in življenjske zavarovalnice«, ugotavlja, da podnebne spremembe na mnoge načine škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in njihov socialni položaj oziroma okolje. Poškodbe, smrtne žrtve, poslabšanje kroničnih bolezni, manjša produktivnost, izguba narave in biotske raznovrstnosti, kar vodi k širjenju bolezni … Vsi ti dejavniki pa lahko negativno vplivajo tudi na duševno zdravje. Zato bodo v prihodnje šoki za zavarovalnice vedno hujši, ugotavlja poročilo. Med ukrepi za zmanjševanje posledic avtorji navajajo zmanjšanje podatkovne vrzeli, več preventive ter vlaganje v inovacije in v krepitev zavedanja o tveganjih. Zlasti v zavarovalniški panogi pa je potrebno širše razumevanje vplivov na zdravje, povezanih s podnebjem, ki presega zgolj tveganje naravnih katastrof, in iskanje odgovorov na prava vprašanja.
Vsebina je povzetek ključnih poant govora direktorja Agencije za zavarovalni nadzor na 30. Dnevih slovenskega zavarovalništva, ki so v organizaciji Slovenskega zavarovalnega združenja 6. in 7. junija potekali v Portorožu.
Iskati odgovore na prava vprašanja (PDF, 172.80 KB)