Tranzicijska tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, so za slovenske zavarovalnice in pozavarovalnice nizka.
Tranzicijska tveganja so tveganja investitorja zaradi spremenjenih politik, sprememb v ugledu izdajateljev vrednostnih papirjev ter spremenjenih tržnih preferenc, norm in tehnologij kot posledica podnebnih sprememb. Ta tveganja bi se odrazila preko spremembe v vrednosti naložb znotraj naložbenih portfeljev slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic. AZN redno spremlja raven izpostavljenosti nadzorovanih subjektov tranzicijskim tveganjem. V okviru analize izpostavljenost naložbenih portfeljev zavarovalnic in pozavarovalnic, po stanju na dan 31. 12. 2022, je AZN z uporabo orodja 2DII PACTA izvedla tudi scenarijski test za oceno potencialnih izgub slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic zaradi tranzicijskega tveganja do leta 2030.
Na dan 31. 12. 2022 je izpostavljenost slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic do klimatsko relevantnih sektorjev dejavnosti, preko naložb v dolžniške in lastniške vrednostne papirje, znašala 2,9 %. Po podatkih EIOPE delež naložb v dolžniške in lastniške vrednostne papirje, povezanih s klimatsko relevantnimi gospodarskimi dejavnostmi, pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah s sedežem v EGP znaša v povprečju okoli 6 % vseh naložb. Iz tega lahko zaključimo, da so slovenske zavarovalnice in pozavarovalnice podpovprečno izpostavljene tovrstnim naložbam. Po scenariju 2DII PACTA bi se do leta 2030 zaradi prehoda na brezogljično gospodarstvo vrednost naložb portfeljev podjetniških obveznic, delnic ter kolektivnih naložbenih podjemov slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic, poročanih v letu 2022, v povprečju znižala za približno 0,9 %.
Posledično tranzicijsko tveganje povezano s podnebnimi spremembami za slovenske zavarovalnice in pozavarovalnice ocenjujemo kot sprejemljivo.
Polovica vseh naložb je v finančni sektor
Na dan 31. 12. 2022 so imele slovenske zavarovalnice in pozavarovalnice v svojih portfeljih za približno 7,7 mrd. EUR naložb. Glede na statistično klasifikacijo dejavnosti NACE-2 so približno 76 % delež vrednosti vseh naložb predstavljale naložbe v dveh sektorjih:
Na drugi strani pa so podjetja iz teh dveh sektorjev, na podlagi podatkov iz poročila ESRB, v povprečju prispevala približno 2,9 % delež k izpustom ogljikov na globalni ravni. Po podatkih ESRB v povprečju prispevajo veliko večino izpustov ogljikov na globalni ravni podjetja iz štirih sektorjev dejavnosti, in sicer:
Delež izpustov ogljikov teh štirih sektorjev dejavnosti na globalni ravni naj bi znašal več kot 82 %. Slovenske zavarovalnice in pozavarovalnice so imele na dan 31. 12. 2022 v svojih portfeljih za približno 227 mio. EUR naložb v podjetja iz klimatsko relevantnih sektorjev dejavnosti. To predstavlja 2,9 % vrednosti vseh naložb teh subjektov. Največ, kar 144 mio. EUR oziroma 1,9 % vrednosti vseh naložb slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic predstavljajo naložbe v podjetja iz sektorja D – oskrba z električno energijo, plinom in paro. V več kot štirih petinah primerov naložb slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic v dejavnosti iz klimatsko relevantnih sektorjev gre za podjetniške obveznice, z 9 % deležem sledijo lastniški vrednostni papirji. Približno 5 % sredstev pa je naloženih v državne obveznice.
Scenarij nad 2°C: najbolj bi padle naložbe v plin in nafto
Zaradi nekaterih omejitev orodja 2DII PACTA, ki ga upravlja 2° Investing Initiative, je bilo v oceno potencialnih izgub slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic zaradi tranzicijskega tveganja do leta 2030 vključenih le za 2,6 mrd. EUR naložb slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic oziroma dobra tretjina vseh naložb v letu 2022. Glede na vrsto vrednostnega papirja so bile tako vključene le naložbe v podjetniške obveznice, lastniške vrednostne papirje ter naložbe v naložbene sklade, ki so na voljo v bazi orodja 2DII PACTA. Kot klimatsko relevantnih pa je bilo prepoznanih 3,7 % vseh naložb slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic.
V analizi smo spremljali cenovno občutljivost naložb zaradi potrebnih prilagoditev gospodarstev ob prehodu na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Upoštevani pa so tudi pozitivni učinki na vrednosti klimatsko relevantnih naložb zaradi prehoda na obnovljive vire energije. V analizi je bil, kot scenarij prehoda gospodarstev, upoštevan scenarij trajnostnega razvoja Mednarodne agencije za energijo – to je “beyond 2 degrees scenario”.
Po navedenem scenariju spremembe politik bi se vrednost naložb zavarovalnic in pozavarovalnic v njihovih portfeljih delnic in kolektivnih naložbenih podjemov do leta 2030 v povprečju znižala za okoli 2 %, v portfeljih podjetniških obveznic pa v povprečju za okoli 0,5 %. Najbolj bi se znižala vrednost naložb zavarovalnic in pozavarovalnic v primeru tehnologij, povezanih z plinom – črpanje, predelava, oskrba, v primeru tehnologij, povezanih z nafto, ter v primeru tehnologij, povezanih s proizvodnjo vozil z notranjim izgorevanjem.
Izvedli smo scenarij tranzicijskih tveganj povezanih s podnebnimi spremembami – kaj je pokazal?
