Izzivi finančnih in tržnih sprememb za finančno industrijo

Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je v torek, 6. septembra 2022, uspešno izpeljala že sedmo mednarodno konferenco pod naslovom »Zavarovalništvo med Scilo in Karibdo: Iskanje prave poti.« Dogodek, ki je postregel z vrsto pomembnimi ugotovitvami, je potekal v Hotelu Union v Ljubljani in je gostil številne strokovnjake domačega in mednarodnega finančnega prostora.

Pomemben sklop razprav v okviru mednarodne konference Agencije za zavarovalni nadzor (Agencija) je bila tudi pandemija COVID-19 in interventni ukrepi države za zajezitev negativnih posledic pandemije, ki so na trgih postopno povzročili neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Posledica tega je bil padec kupne moči in dvig inflacije. Ko je zaradi izzvenevanja pandemije že kazalo na umirjanje inflacije, se je začela vojna v Ukrajini, ki je povzročila dvig cen energentov, hrane in proizvodov, potrebnih v kmetijstvu. Inflacija je zrasla in prekinila več let trajajoče obdobje nizkih obrestnih mer.

Razvoj produktov, odzivnost, kupec v središču

Izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Igor Lončarski, je prepričan, da je finančni sistem pred izzivi, ki so posledica preteklega družbenega, finančnega in tehnološkega razvoja. Pri iskanju rešitev moramo začeti pri temeljnih funkcijah finančnega sistema. Le-te morajo ostati enake, se bodo pa morale preoblikovati določene rešitve in poslovni modeli. Ne moremo več vseh problemov rešiti z enako rešitvijo – sistem »ena rešitev za vse« ne bo več dovolj. Razlike v kulturi, institucionalnem okviru in prepričanjih namreč narekujejo prilagojen pristop za vsako od ciljnih skupin, ki jih nagovarjajo zavarovalnice, je dejal Lončarski.

Članica uprave Zurich Insurance dr. Monica Maechler je izpostavila, da je celotna veriga vrednosti zavarovalnih družb podvržena konstantnim spremembam, kar zahteva stalno pozornost tako zavarovalnic kot regulatorjev in nadzornikov. Tovrstne spremembe vplivajo na strateško načrtovanje, načrtovanje produktov, rezervacije in škodne zahtevke ter so posledica geopolitičnih in gospodarskih dogodkov, tehnološkega napredka, demografije, podnebnih sprememb in naraščajočega zavedanja pomena okoljskih, družbenih in upravljalskih standardov (ESG). Kakšne odgovore lahko ponudi zavarovalniška industrija? »Potrebna je osredotočenost na kupca in oblikovanje bolj raznolikih produktov, ki odgovarjajo na naraščajoče povpraševanje. Pri zavarovalnih zahtevkih je potrebna visoka odzivnost. Zavarovalnice pa morajo skrbno spremljati inflacijske trende ter celovito in čuječno upravljati tveganja,« je prepričana dr. Monica Maehler.

Zavarovalništvo kot panoga, ki pomaga potrošnikom

Generalna direktorica organizacije Insurance Europe, Michaela Koller, je poudarila, da ima zavarovalniška industrija visoko izpostavljenost, ko gre za tveganja na področju skladnosti, izziv zanjo predstavlja tudi doseganje konsistentnosti. Kar zadeva podnebne spremembe, gre zavarovalniški panogi na roko evropski regulatorni okvir. Zavarovalništvu so na voljo okoljsko vzdržni viri in sredstva, vedno več je tudi podatkov o ESG. Kot eno od težav je izpostavila položaj potrošnikov, ki se pogosto soočajo z oteženim dostopom do digitalnih platform in preobiljem podatkov. »V prihodnje bo ključno, kako se bomo lotili ocene tveganj, preventive, podatkovnih in digitalnih procesov. Zavarovalništvo mora postati poznano kot panoga, ki pomaga potrošnikom. Pomembna pa bodo tudi javno-zasebna partnerstva,« je še dodala Michaela Koller.
V drugem sklopu razprav, kjer so sodelovali dr. Ante Žigman, predsednik uprave HANFA, Gregor Pilgram, generalni direktor Generali Avstrija, prof. dr. Ksenija Denčić-Mihajlov, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Nišu in Leonardo Felician, inovator in ustanovitelj Italian Direct Insurance market, je bil okvir razprave osredotočen na tematiko lokalnih tveganj in globalnih rešitev. Znotraj te razprave je bila vsebina osredinjena na evropski zeleni dogovor, ki je bil oblikovan kot rešitev za izhod iz pandemije COVID-19, saj spodbuja naložbe zasebnega sektorja v zelene in trajnostne projekte. Vlagatelji in uporabniki storitev bodo lahko na ta način lažje primerjali zavarovalnice z vidika trajnostnega poslovanja, kar bo omogočalo njihovo soudeležbo pri finančni ozelenitvi Evrope. Na ta način se poskuša zaustaviti negativen trend povečevanja pogostosti in obsežnosti naravnih nesreč, ki že vpliva tudi na ponudbo zavarovalnih kritij. Kmetijska zavarovanja izginjajo iz ponudb zavarovalnic, ker suše in zmrzali postajajo vse bolj vsakoletni dogodki in s tem niso več negotovi dogodki.

Izzivi finančnih in tržnih sprememb za finančno industrijo