Kako lahko zeleno financiranje in zavarovanje zagotovita bolj zeleno prihodnost?
V petek, 22. marca 2024, je v Hotelu Lev, v organizaciji Britansko-slovenske gospodarske zbornice in partnerjev Agencije za zavarovalni nadzor, Britanske ambasade Ljubljana, Chapter Zero Slovenija, Triglav skladov, Nove Ljubljanske banke, Združenja bank Slovenije in Zavarovalnice Triglav ter CMS, mednarodne odvetniške pisarne potekala konferenca na temo iskanja odgovorov na vprašanje »Kako lahko zeleno financiranje in zavarovanje zagotovita bolj zeleno prihodnost?«
Po uvodnih nagovorih so sledile tri okrogle mize, na katerih so ugledni voditelji in strokovnjaki s področja financ, zavarovalništva in trajnostnosti iz Slovenije, Hrvaške in Velike Britanije poskušali odgovoriti na vprašanje, kako lahko zeleno financiranje in zavarovanje zagotovita bolj zeleno prihodnost.
Mlajši bodo izbrali trajnostnost
Razpravo prve okrogle mize z naslovom Usmerjanje trajnosti s pomočjo (inovativnih) produktov zelenega financiranja (angl.: Navigating Sustainability through (innovative) Green Finance Products) je povezoval Robert Bauchmüller, glavni direktor Centra za odličnost in finance (CEF). Vsi udeleženci razprave na to temo so si bili edini v tem, da je v povezavi z rešitvami, povezanimi z izzivi, ki jih predstavljajo spremembe v okolju, treba obravnavati tudi socialno in upravljavsko področje1. Pri prizadevanju za trajnostnost ne smemo čakati na jutri, pač pa se je treba za to boriti vsak dan že danes. Med dejavniki, ki spodbujajo inovativne produkte zelenega financiranja so izpostavili strateški pristop in usklajeno delovanje finančnega sektorja pri financiranju zelenega prehoda. Kot ključno so poudarjali tudi komunikacijo med deležniki in razkrivanje informacij. Menili so, da bodo mlajše generacije izbrale trajnostnost kot svoj način življenja.
Bančniki so pripravljeni, a spodbujati je treba povpraševanje
Razmišljanja v okviru druge okrogle mize z naslovom Zeleni prehod – vpliv na denarno in naložbeno politiko (angl.: Green Transition – Impact on Monetary and Investment Policy) je povezoval Simon Savšek, vodja pisarne Evropske investicijske banke v Ljubljani. Predstavniki iz bančnega sektorja, ki so razpravljali o tej temi, so izrazili prepričanje, da mora biti trajnostnost prisotna v vseh porah delovanja bank. Menili so, da se je treba soočiti z dejstvom zelenega prehoda in da bo vsako odlaganje tega samo še povečalo stroške prehoda. Menili so tudi, da je bančni sektor na to pripravljen, da pa manjka povpraševanje oziroma trajnostnih projektov za financiranje. Zato ni dovolj, da se trudijo samo z uvajanjem produktov, pač pa je treba vzpodbujati tudi povpraševanje. Poudarili so tudi, da je potrebno, da banke v težnji za iskanje ustreznih produktov za potrošnike, komunicirajo s svojimi klienti in da je potreben odprt dostop do podatkov in njihova izmenjava.
ESG naj postane sestavni del bonitetnih ocen
Rdečo nit razprave na tretjo temo Kako okrepiti ozaveščenost potrošnikov in spodbuditi zelene zavarovalne produkte z regulativno podporo? (angl.: How to empower Consumer Awareness and Drive Green Insurance Products With Regulatory Support), pa je vzdrževal Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor.
Gorazd Čibej je najprej postavil vprašanje v zvezi s transparentnostjo produktov in varnostjo potrošnikov, preden se odločijo kupiti zelene produkte. Ante Žigman, predsednik upravnega odbora Hrvaške nadzorne finančne institucije (HANFA), je v zvezi z navedenim omenil posvetovalni dokument, ki ga je izdala ESMA in se nanaša na to, da se lahko merila ESG vpeljejo v bonitetne ocene, kar bi pomenilo kombinacijo trajnostnostne in finančne stabilnosti. Da bi bil takšen pristop dobrodošel tudi z vidika zavarovalnic in pozavarovalnic, je potrdila direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, Maja Krumberger.
Razpravljavci so se dotaknili tudi IDD direktive. Na začetku je bilo težko upoštevati test zahtev in potreb potrošnika, sedaj pa je to sprejeto kot orodje, ko prodajajo zavarovalne produkte.
Zeleno varčevanje za starost v porastu
Tudi razpravljavci te okrogle mize s področja zavarovalništva so, kot predhodno že njihovi kolegi s področja bančništva, ugotavljali, ali obstaja povpraševanje po zelenih zavarovalniških produktih. Marijana Jakovac, direktorica hrvaške Allianz, je povedala, da so pri njih spodbujevalci zelenega financiranja produkti življenjskega zavarovanja z naložbenim tveganjem in da se sicer miselnost potrošnikov zavarovalnih storitev, katerih povprečna starost znaša 48 let, spreminja, da pa še vedno ni dovolj povpraševanja po zelenih produktih. Pri premoženjskih zavarovanjih pa njihova zavarovalnica finančno stimulira tiste zavarovance avtomobilskih zavarovanj, ki v zavarovalnem letu prevozijo manj kilometrov, saj s tem zmanjšujejo svoj ogljični odtis. Zelo zanimivi so bili tudi podatki, s katerimi je postregla Rebecca Deegan, vodja trajnostne pisarne pri Združenju britanskih zavarovateljev, ki je povedala, da je dve tretjini zavarovalcev »zeleno« usmerjenih in da bi 68 % zavarovalcev, ki varčujejo za dodatno pokojnino, želelo, da se njihova sredstva nalagajo v sredstva tistih proizvodenj, ki so naravi prijazne.
Izzivi zelenih zavarovalniških produktov
Na vprašanje Gorazda Čibeja Petru Filipu Jakopiču, direktorju oddelka za premoženje in nezgode pri Zavarovalnici Triglav, ali so videli priložnost za pridobitev nadaljnje konkurenčne prednosti s preusmeritvijo njihovih izdelkov k trajnostnim, zelenim izdelkom, in ali v Sloveniji obstaja konkurenca na tem področju, je ta odgovoril pritrdilno. Dodatno je povedal, da so škodni količniki pri na primer zavarovanju električnih avtomobilov slabi in da torej »zelena« tveganja z zavarovalniškega vidika niso boljša kot klasična. Nadalje so razpravljavci ugotovili, da upoštevanje trajnostnosti in meril ESG v zavarovalniških produktih lahko pomeni tudi konkurenčno prednost, da pa je problem v višjih stroških, ki so povezani z zeleno usmerjenimi zavarovalniškimi produkti.
Razpravljavci so posvetili del tudi novim in številnim predpisom, ki urejajo zeleni prehod. Ante Žigman je poudaril, da je danes vedno pomembnejše nefinančno poročanje, ki pa je veliko bolj zapleteno od finančnega poročanja. Ugotavljali so, da bi bile potrebne smernice na tem področju.
Povzetek konference je mogoče prebrati na spletni strani organizatorja:
Izzivi zelene prihodnosti (PDF, 189.57 KB)