Na prvi pogled ne prav veliko. Barve povezujemo z občutki, razpoloženjem in estetiko, naravne nesreče pa z nevarnostjo, škodo in negotovostjo. Pa vendar imajo skupno pomembno lastnost: oboje nam nekaj sporoča.
Barve so lahko tudi jezik okolja: opozarjajo na spremembe, intenzivnost naravnih pojavov in včasih tudi na nevarnost.
O vplivu barv na počutje je že mnogo znanega, a je vedno znova aktualno proučevanje in poznavanje učinkov barv na ljudi, v življenju in v okolju nasploh. Barvnih vplivov se zavedamo, barve pa tudi nezavedno vključujemo v svoj vsakdanjik.
Čeprav se doživljanje občutkov ob posamezni barvi med ljudmi razlikuje, so pogoste interpretacije lahko naslednje: rdeča – povečuje energijo, a tudi napetost; oranžna – predstavlja toplino, družabnost; rumena – vzbuja optimizem, veselje; zelena – deluje pomirjujoče, predstavlja ravnovesje; modra – daje občutek varnosti, miru; vijolična – izraža ustvarjalnost, skrivnostnost; bela – simbolizira čistost, preprostost, svežino; črna – izraža moč, a tudi žalost. Zlata se povezuje z občutkom bogastva, samozavesti in topline, srebrna z občutkom elegance, urejenosti in hladnosti.
Barve nas obdajajo vsepovsod, v družbi in v naravi. V različnih tradicijah je že dolgo poznano povezovanje barv z zdravjem. Barve imajo prav tako pomembno vlogo v vizualni komunikaciji. S svojo sporočilnostjo izražajo in dodajajo pomen družbenemu dogajanju.
Izbira barve obleke lahko izraža našo osebnost ali počutje, ali doprinese k boljšemu osebnemu razpoloženju. Če se želimo počutiti bolj veselo, je primerna izbira rumene barve, k večji mirnosti prispevata modra ali zelena, k več ustvarjalnosti pa prispeva izbira vijolične barve.
Močnejši učinek na počutje imajo večje barvne površine, na primer stavb ali pa notranjih prostorov, kjer preživimo večino svojega časa.
Poleg tega je pomembno upoštevati tudi učinek intenzitete barv. Zelo intenzivni barvni odtenki izraziteje vplivajo na počutje in hitreje povzročajo nelagodje, v primerjavi z manj vpadljivimi odtenki. Za doseganje prijetnejšega počutja so zato običajno primerne bolj umirjene barve in nežnejši odtenki.
Prav povezanost barv z naravo ustvarja v nas občutke in pomene, ki jih pripisujemo določeni barvi: rumeno sonce, oranžno-rdeč ogenj, zelene rastline, modro nebo in morje,… . Moč oziroma stanje naravnih pojavov se pravzaprav odraža tudi v intenziteti njihovih barv: temno nebo kaže na nevihto, močna rdeča opozarja na strupenost rastline, dolgotrajno rumeno žareče sonce prinaša vročino in sušo …
Tu se začne povezava z naravnimi nesrečami.
Ko naravni pojav preseže običajno intenzivnost, lahko postane ekstremen in povzroči škodo. Dež se lahko spremeni v poplavo, veter v neurje, vročina v sušo ali vročinski val. Spremembe, ki jih zaznamo tudi v barvah neba, svetlobe ali pokrajine, lahko tako postanejo dogodki z zelo konkretnimi posledicami za ljudi, premoženje in gospodarstvo.
Z ekstremnimi naravnimi pojavi se srečujemo vse pogosteje, zato postajata vse pomembnejša prilagajanje in zaščita. Naravnih pojavov ne moremo preprečiti, lahko pa tveganja bolje razumemo, jih zmanjšujemo in se nanje pravočasno pripravimo.
Na tej točki v zgodbo vstopa zavarovalništvo. Če nam barve pomagajo zaznavati spremembe v okolju, nam zavarovanje pomaga obvladovati njihove finančne posledice. Temelji na prepoznavanju in ocenjevanju tveganj ter pomaga posameznikom, podjetjem in skupnostim, ko se nevarnost spremeni v dejansko škodo.
Pomembni so zato tako preventiva, premišljeno ravnanje z okoljem in boljša pripravljenost kot tudi mehanizmi, ki omogočajo finančno okrevanje po škodnem dogodku.
Barve in zavarovalništvo imajo morda več skupnega, kot se zdi. Barve nas učijo opazovati spremembe, zavarovalništvo pa dodaja naslednji korak: kako se pripraviti, da bodo njihove posledice čim bolj obvladljive.
Narava bo vedno ostala barvita in nepredvidljiva. Naša naloga pa je, da njena sporočila čim bolje razumemo ter zaščitimo tisto, kar nam je pomembno.
Kaj imajo skupnega barve in naravne nesreče? (PDF, 108.65 KB)