O pomenu revizijske komisije pri spremljanju sistemov za obvladovanje tveganj v zavarovalništvu.
Naloge revizijske komisije nadzornega sveta postajajo v vse bolj zahtevnem poslovnem okolju kompleksnejše, s tem pa se povečuje tudi pomen revizijske komisije in njenega strokovnega doprinosa.
Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) v 70. členu določa, da nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo. ZZavar-1 v zvezi z nadzornim svetom zavarovalnice napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja gospodarske družbe (54. člen).
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) opredeljuje možnost imenovanja več komisij s strani nadzornega sveta, pri čemer velja obveznost oblikovanja revizijske komisije za družbo, ki je subjekt javnega interesa (279. člen). Skladno z Zakonom o revidiranju (ZRev-2) je subjekt javnega interesa med drugim zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo, in pokojninska družba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja pokojninske družbe. Informativni seznam subjektov javnega interesa je dosegljiv na spletnih straneh Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.
ZGD-1 ureja sestavo in delovanje revizijske komisije ter podrobno našteva naloge revizijske komisije, vključujoč aktivnosti, ki se nanašajo predvsem na računovodski in revizijski vidik poslovanja. V sedanjih gospodarskih razmerah je potrebno še zlasti poudariti vidik spremljanje učinkovitosti in uspešnost sistemov za obvladovanje tveganja, kakor je opredeljeno v okviru nalog revizijske komisije (280. člen).
Na področju zavarovalništva je področje upravljanja s tveganji med bistvenimi segmenti sistema upravljanja, z natančnimi opredelitvami v ZZavar-1 in v vrsti drugih pravnih aktov. Iz ZZavar-1 izhaja, da mora biti v sklopu pisnih pravil sistema upravljanja, h katerim podaja soglasje nadzorni svet zavarovalnice, določen način upravljanja tveganj, funkcija upravljanja tveganj pa je uvrščena med ključne funkcije upravljanja (50. člen). Upravljanju tveganj je v ZZavar-1 namenjeno obširno poglavje, kjer je obravnavana tudi odgovornost organov vodenja in nadzora za spoštovanje pravil o upravljanju tveganj (158. člen).
Vloga AZN pri spremljanju tveganj zavarovalnic
Nadzorne aktivnosti Agencije za zavarovalni nadzor (Agencija) so prav tako pretežno usmerjene v prihodnost in k tveganjem zavarovalnic. Skladno z ZZavar-1 Agencija pri nadzoru upošteva naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena, namen nadzora pa je med drugim tudi ugotoviti, ali imajo zavarovalnice ustrezne mehanizme za obvladovanje tveganj (277. člen). Pristojnosti Agencije v zvezi z obvladovanjem tveganj oziroma upravljanje tveganj v pokojninskih družbah pa podrobneje ureja še Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Spremljanje sistemov za obvladovanje tveganj v zavarovalništvu je brez dvoma ena od najzahtevnejših strokovnih nalog, ki jo je mogoče kvalitetno izvajati le ob ustreznem poznavanju in razvijanju znanj iz tega področja. Vse pomembnejša postajajo nova poslovna področja, kot so na primer trajnost, informacijska varnost in umetna inteligenca ter z njimi povezana tveganja, kjer je ustrezno strokovno spremljanje v okviru obstoječe sestave revizijske komisije morda težje zagotavljati. Za dodatno pomoč se lahko vključuje zunanje strokovnjake oziroma se imenuje dodatne komisije nadzornega sveta.
Vrsto in razmejitev nalog posameznih komisij nadzornega sveta je potrebno podrobneje urediti v internih aktih, ob tem upoštevaje zakonske opredelitve nalog revizijske komisije, pa tudi zakonske določbe glede nadzornega sveta, ki je odgovoren za nadzor vodenja poslov in v katerega pristojnosti ostajajo končne odločitve.
Kako lahko revizijska komisija pomaga obvladovati tveganja (PDF, 118.64 KB)