To vprašanje bo v ospredju predavanja profesorja Yvesa Stevensa na konferenci Agencije za zavarovalni nadzor, ki bo 11. septembra v Ljubljani.
Stevens poudarja, da so demografski trendi in naraščajoča dolgoživost osrednja dejavnika pri oblikovanju pokojninske politike. Prav način, kako se družba odzove na dolgoživost, določa, kakšne poti razvoja so ji v prihodnje sploh na voljo. Ko država enkrat izbere določeno smer, se ustvari t. i. odvisnost od poti (path dependency), ki močno vpliva na nadaljnje reforme in možnosti prilagajanja.
V predavanju bo dolgoživost osvetlil skozi zgodovinsko in kulturno prizmo ter pokazal, da so si države, čeprav se soočajo s podobnimi izzivi, izoblikovale različne pokojninske identitete. Razlike v odzivih niso zgolj posledica ekonomskih okoliščin, temveč tudi družbenih in kulturnih značilnosti, ki vplivajo na to, kako posamezna družba razume starost, delo in varnost v tretjem življenjskem obdobju.
Kdo je Yves Stevens?
Profesor Yves Stevens prihaja z Univerze KU Leuven, kjer kot priznani strokovnjak raziskuje socialno in pokojninsko pravo. Je predsednik Komisije za poklicne pokojnine pri belgijskem regulatorju FSMA, član EIOPA delovne skupine za poklicne pokojnine ter predsednik International Network of Pension Researchers (INPER). Njegove raziskave in dolgoletne izkušnje mu omogočajo, da s široke mednarodne perspektive analizira ključne izzive, ki bodo zaznamovali prihodnost pokojninskih sistemov v Evropi in širše.
Stevensov prispevek bo odlična priložnost za premislek, kako lahko Slovenija in Evropa oblikujeta trajnostne pokojninske rešitve, ki bodo kos izzivom dolgoživosti in demografskih sprememb v prihodnjih desetletjih.
Kako staranje družbe vpliva na pokojninske reforme (PDF, 125.72 KB)