KLJUČNI POUDARKI O STANJU NA PODROČJU ZAVAROVALNIŠTVA IN DELU AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR V LETU 2022
ZAVAROVALNI SUBJEKTI, KI DELUJEJO NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE
V zavarovalniškem sektorju na območju Republike Slovenije je leta 2022 delovalo enajst zavarovalnic, dve pozavarovalnici, štiri pokojninske družbe, Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ, v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja Škodni sklad in Odškodninski urad, 466 zavarovalno zastopniških družb, 1.051 zavarovalnih zastopnikov samostojnih podjetnikov, 12.095 zavarovalnih zastopnikov fizičnih oseb, 93 zavarovalno posredniških družb, 16 zavarovalnih posrednikov samostojnih podjetnikov, 1.943 zavarovalnih posrednikov fizičnih oseb in 245 zastopnikov dopolnilnih zavarovanj.
Poleg navedenih subjektov je na slovenskem zavarovalniškem trgu v letu 2022 delovalo še osem podružnic zavarovalnic držav članic EU.
Konec leta 2022 je bilo na seznamu zavarovalnih subjektov evidentiranih tudi 704 zavarovalnic držav članic EU za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov na ozemlju Republike Slovenije.
Na slovenskem zavarovalnem trgu delujejo tri skupine, katerih nadrejena družba je registrirana v Republiki Sloveniji, pri čemer je bila ena od njih v letu 2019 spoznana za finančni konglomerat. Poleg skupin, ki jim je nadrejena zavarovalnica ali druga družba, ki je registrirana v Republiki Sloveniji, so nekatere zavarovalnice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, del skupin, katerih nadrejena družba je družba s sedežem v državi članici Evropske unije.
SLOVENSKI PREDPISI IN NEKATERI POMEMBNI PREDPISI EU TER EIOPA ZA ZAVAROVALNICE, POZAVAROVALNICE IN POKOJNINSKE DRUŽBE, OBJAVLJENI V LETU 2022
Na podlagi Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20 in 48/23) je Agencija v letu 2022 izdala nekatere podzakonske predpise. To so bili Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o zavarovalno-statističnih podatkih (Uradni list RS, št. 120/22), nov Sklep o kontnem okviru za zavarovalnice (Uradni list RS, št. 137/22), nov Sklep o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic (Uradni list RS, št. 151/22), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij (Uradni list RS, št. 67/22), Sklep o spremembah Sklepa o pogojih, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja (Uradni list RS, št. 89/22), nov Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb (Uradni list RS, št. 67/22) in nov Sklep o dokumentaciji za izkazovanje izpolnjevanja pogojev za člana uprave zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe (Uradni list RS, št. 67/22).
Dne 4. aprila 2022 je bil objavljen sedaj veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja (ZPPDFT-2), ki se uporablja od 5. aprila 2022. Dne 22. novembra 2022 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2A), objavljen v Uradnem listu RS, št. 145/22 z dne 21. novembra 2022. Novela je bila potrebna zaradi uskladitve s pravnim redom EU.
Državni zbor je v letu 2022 sprejel nov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1, Uradni list RS, št. 130/22), ki se uporablja od 26. januarja 2023. Razlog za nov zakon je predvsem posledica prenosa treh evropskih direktiv v slovenski pravni red, s čimer se zagotavlja poenotenje ravni varstva potrošnikov znotraj držav članic Evropske unije. Vanj so vključene tudi določbe prej samostojnega Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, ki je prenehal veljati z dnem uveljavitve ZVPot-1 in se je uporabljal do začetka uporabe ZVPot-1.
Z novim Zakonom o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), ki je začel veljati dne 26. januarja 2023, je bila v slovenski pravni red prenesena General Data Protection Regulation (GDPR); uredba o zaščiti podatkov (Regulation (EU) 2016/679). GDPR je uredba Evropske unije, ki je bila sprejeta 27. aprila 2016, veljati pa je začela 25. maja 2018 in je znotraj EU na novo uredila področje varovanja osebnih podatkov.
S 1. januarjem 2023 so začela za finančno panogo v EU veljati dodatna pravila v zvezi z razkritji, povezanimi s trajnostnostjo in škodljivih vplivih, ki vplivajo na trajnostnost. Pravila določa Delegirana Uredba Komisije (EU) 2022/1288 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 v zvezi z določenimi razkritji, povezanimi s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki je bila v Uradnem listu Evropske unije, L 196, objavljena 25. julija 2022 (veljati je začela 20. dan po objavi, v celoti pa se uporablja od dne 1. januarja 2023). Uredba podrobno ureja razkritja, povezana s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev.
Evropski parlament je dne 10. novembra 2022 sprejel besedilo Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive ali CSRD), ki pomembno spreminja obstoječa pravila poročanja o trajnostnosti, opredeljena v Direktivi o nefinančnem poročanju (angl. Nonfinancial Reporting Directive ali NFRD), preneseni v pravni red Republike Slovenije v ZGD-1. Zavarovalnice in druge finančne organizacije imajo prek svojih naložbenih in zavarovalnih dejavnosti ključno vlogo pri prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem. Zato tudi zanje veljajo zahteve glede poročanja o trajnostnosti, če izpolnjujejo merila, ki jih uvaja CSRD. Z novimi pravili CSRD odpravlja težave pri kakovosti in zanesljivosti dosedanjega nefinančnega poročanja podjetij, ki povzročajo vrzel v odgovornosti. Cilj CSRD je, da se trajnostno poročanje sčasoma izenači s finančnim poročanjem, tako da se javnosti končno omogoči dostop do zanesljivih in primerljivih podatkov. Da bi dosegli ta cilj, so potrebni obvezni skupni standardi poročanja o trajnostnosti (angl. European Sustainability Reporting Standard ali ESRS). S sprejetjem ESRS prek delegiranih aktov bo zagotovljeno harmonizirano poročanje o trajnostnosti po vseh državah v Uniji. ESRS morajo biti skladni z drugim pravom Unije, zlasti z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 (angl. Sustainable Finance Disclosure Regulation ali SFDR) in delegiranih aktih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2020/852 (angl. Taxonomy Regulation ali TR).
Dne 22. marca 2022 so se začele uporabljati Smernice za nadzorniško poročanje o PEPP, ki jih je EIOPA izdala na podlagi Uredbe (EU) 2019/1238 (uredba o PEPP).
EIOPA je dne 18. marca 2022 objavila popravke in spremembe Smernice o nadzoru podružnic zavarovalnic tretjih držav. Od dne 1. januarja 2023 se uporabljajo spremenjene in dopolnjene Smernice o vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij.
V letu 2023 so se začele uporabljati tudi spremenjene oziroma dopolnjene Smernice o pogodbenih mejah, ki spodbujajo dosledno uporabo meje zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodb za določanje meje med obstoječimi in prihodnjimi dejavnostmi.
V letu 2022 so bile posodobljene tudi Smernice o poročanju za namene finančne stabilnosti. EIOPA je leta 2015 izdala te smernice, da bi zagotovila skladen in enoten pristop k zbiranju podatkov za namene finančne stabilnosti ter zagotovila navodila nacionalnim nadzornim organom o načinu zbiranja podatkov. Zbrani podatki EIOPA zlasti omogočajo, da v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter obvešča druge evropske nadzornike, Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. EIOPA pa tudi omogoča, da ESRB zagotavlja redne in aktualne informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. V posodobljene smernice so bili vneseni popravki s prilogami, objavljeni dne 10. oktobra 2022, ki se začnejo uporabljati dne 31. decembra 2023.
EIOPA je 4. oktobra 2022 na svoji spletni strani objavila Opozorilo (z dne 30. avgusta 2022) zavarovalnicam in bankam, naj obravnavajo vprašanja varstva potrošnikov v zvezi s prodajo zavarovanj, vezanih na bančna posojila (kreditna zavarovanja, angl. Credit Protection Insurance – CPI). Iz Opozorila izhaja, da se pričakuje, da bodo zavarovalnice in banke postavile interese stranke v središče svojega poslovnega modela ter da bodo sprejele ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjega oškodovanja potrošnikov.
Za področje zavarovalništva je bila sprejeta Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/137 z dne 10. oktobra 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 (objavljena UL L 19, 20. januarja. 2023, veljati je začela dvajseti dan po objavi).
V letu 2022 so bile sprejete tudi štiri Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/186 z dne 10. februarja 2022, z dne 12. maja 2022, z dne 8. avgusta 2022 in z dne 21. novembra 2022 o določitvi tehničnih informacij za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in osnovnih lastnih virov sredstev.
GOSPODARSKA SLIKA
Februarja 2022 je prišlo do ruske invazije na Ukrajino in s tem do zmanjšane dobave ugodnejšega zemeljskega plina iz Rusije, kar je vodilo k dodatnemu skoku veleprodajnih cen plina in električne energije ter k povišanju inflacije.
Inflacija v evroobmočju je decembra 2022 znašala 9,2 % in je vodila v pritiske na plače in dvig obrestnih mer. Tako ameriška centralna banka Fed kot Evropska centralna banka (ECB) sta v letu 2022 večkrat povišali vse tri ključne obrestne mere, prva za 4,25, druga pa za 2,50 odstotne točke.
Za obvezniške trge je značilna povišana zahtevana donosnost. Tako je zahtevana donosnost nemške državne obveznice na 31. decembra 2022 znašala 2,57 %, ameriške državne obveznice pa 3,87 %. Na delniških trgih je vladala negativna letna donosnost, ki jo je z –10,64 %, izkazoval tako evropski indeks STOXX Europe 600 kot tudi ameriški indeks S&P 500 z –12,95 %.
V Sloveniji je letna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin v letu 2022, znašala 10,3, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin pa celo 10,8 %. Bruto domači proizvod je dosegel 58.989 mio EUR, kar predstavlja 5,4-odstotno povečanje glede na leto 2021. Povprečna plača za leto 2022 je bila 2.023,92 EUR bruto oz. 1.318,64 EUR neto (nominalno višja od plače za leto 2021 /v bruto znesku za 2,8 % oz. v neto znesku za 3,8 %/, realno pa nižja /v bruto znesku za 5,5 % oz. v neto znesku za 4,6 %). Stopnja brezposelnosti je bila za 23,8 % nižja kot leta 2021. Tudi slovenske obveznice so v letu 2022 izkazovale povišano zahtevano donosnost. Na dan 31. decembra 2022 je donosnost 10-letne slovenske državne obveznice znašala 3,78 %. Tako kot ameriški in evropski indeks je tudi slovenski indeks SBITOP imel negativno letno donosnost, in sicer 16,89 %.
NOVE RAČUNOVODSKE IN OKOLJSKE USMERITVE
Že v letu 2021, še posebej pa v letu 2022, so zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe veliko truda in vlaganj usmerile v prilagoditev računovodskih informacijskih sistemov, zato da so lahko 1. januarja 2023 prešle na MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe in MSRP 9 – Poročanje o finančnih instrumentih. V MSRP 17 so, v primerjavi z dosedanjim MSRP 4, ki je pri poročanju o zavarovalnih pogodbah zavarovalnicam dopuščal uporabo širokega nabora računovodskih praks, ki so odražale posamezne nacionalne računovodske zahteve, določena jasna načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje zavarovalnih pogodb.
Zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe se v okviru novih okoljskih usmeritev trudijo na več področjih. Na področju upravljanja premoženja povečujejo delež zelenih obveznic in zaradi načela trajnosti slabijo določene naložbe. Na področju spektra zavarovalnih produktov razvijajo produkte, s katerimi spodbujajo družbeno in okoljsko korist (npr. zavarovanje sončnih elektrarn, električnih in hibridnih vozil, kmetijskih zavarovanj s poudarkom na lokalni pridelavi). Sodobne okoljske usmeritve vpeljujejo tudi v lastne procese – znižujejo na primer ogljični odtis, začele so z naložbami v solarne panele, povečujejo število električnih in hibridnih vozil v voznem parku. Nadalje se trudijo tudi z odgovornim odnosom do deležnikov s procesi, kot sta model prilagodljivega dela in vpetost v družbeno odgovorne in okoljske projekte. Skupina Triglav in Skupina Sava pa se lahko pohvalita tudi z učinkovitim korporativnim upravljanjem.
STANJE NA TRGU
V poslovnem letu 2022 so slovenske zavarovalnice skupaj v skupini premoženjskih in skupini življenjskih zavarovanj obračunale 2.552,4 mio EUR kosmate zavarovalne premije, kar je za 148 mio EUR več kot pred letom. To pomeni nominalno 6,2-odstotno rast, upoštevajoč letno rast cen, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin v višini 10,8 %, pa realno 4,6-odstotni padec. Od tega je bilo ustvarjene 78,8 % premije v skupini premoženjskih zavarovanj in 21,2 % premije v skupini življenjskih zavarovanj. Prišlo je do nominalnega porasta obeh skupin zavarovanj, po drugi strani pa do realnega padca obeh. Premoženjska zavarovanja so realno upadla za 3,6 %, druga pa so padla za 8,2 %. Zavarovalnice so 89,6 % premije premoženjskih zavarovanj dosegle v petih vrstah poslovanja od dvanajstih, in sicer v vrstah poslovanja zavarovanje za stroške zdravljenja, druga zavarovanja motornih vozil, požarno in drugo škodno zavarovanje, zavarovanje avtomobilske odgovornosti in zavarovanje izpada dohodka. Pri življenjskih zavarovanjih pa največji delež še vedno pripada zavarovanju, vezanemu na indeks ali enoto premoženja, in se je glede na leto 2021 povečal za 1,8 odstotne točke, tako da je z 51,3 % za 17,7 odstotne točke večji od zavarovanj z udeležbo pri dobičku.
Slovenski zavarovalniški trg je bil tudi v letu 2022 močno koncentriran, saj so štiri največje zavarovalnice (to so Zavarovalnica Triglav, Generali, Zavarovalnica Sava in Vzajemna) obvladovale 81 % zavarovalniškega trga.
Zavarovalnice del nevarnosti, ki po preglednicah maksimalnega kritja presegajo lastne deleže v izravnavanju nevarnosti, oddajo v kritje pozavarovalnicam. Slovenski pozavarovalnici sta v letu 2022 skupaj obračunali 437,2 mio EUR kosmate pozavarovalne premije, kar pomeni 12,1-odstotno nominalno povečanje glede na leto 2021 oziroma realno 1,3-odstotno povečanje. Večina kosmate pozavarovalne premije, tj. 99,4 %, se nanaša na skupino premoženjskih zavarovanj.
EVROPSKI ZAVAROVALNIŠKI TRG
Konec leta 2022 so 704 zavarovalnice, ki so imele sedež na območju držav članic Evropske unije (EU) oziroma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v Republiki Sloveniji neposredno opravljale zavarovalne posle. Od tega je imelo največ zavarovalnic sedež v Luksemburgu, to je 109 ali 15,5 %. Sledile so zavarovalnice s sedežem v Nemčiji (97 ali 13,8 %), na Irskem (73 ali 10,4 %), v Franciji (67 ali 9,5 %) in v Belgiji (63 ali 8,9 %). Zavarovalnic s sedežem v drugih državah EU oziroma EGP, ki so lahko v Sloveniji v letu 2022 neposredno opravljale zavarovalne posle, je bilo manj kot 50 iz posamezne države.
Poleg zavarovalnic, ki imajo sedež na območju držav članic EU oziroma EGP in lahko v Republiki Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle, je v Sloveniji v letu 2022 opravljalo zavarovalne posle tudi osem podružnic zavarovalnic iz držav članic EU.
Bruto premija, vključno s pozavarovalno premijo, zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem v državah EGP, ki je bila obračunana v Sloveniji, neposredno in prek podružnic, je v letu 2021 znašala 201 mio EUR.
POSLOVANJE ZAVAROVALNIH SUBJEKTOV
Zavarovalnice so v letu 2022 dosegle pozitiven zavarovalno-tehnični izid v obeh segmentih poslovanja, vendar pa je bil tako pri premoženjskih kot življenjskih zavarovanjih precej nižji kot v obdobju prej. Pri premoženjskih zavarovanjih so dosegle izid v višini 132 mio EUR, kar je za 47,5 mio EUR ali 26,5 % manj kot v letu 2021. Zavarovalno-tehnični izid v letu 2022 glede na leto 2021 je padel tudi v življenjskih zavarovanjih, in sicer s 54,8 mio EUR na 39,4 mio EUR, kar je za 15,4 mio EUR ali 28,1 %. Tudi iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj so zavarovalnice v letu 2022 izkazale slabši rezultat kot pred letom. Čisti prihodki od zavarovalnih premij so se sicer nekoliko povečali, in sicer za 23,2 mio EUR ali 3,8 %, vendar so se močno povišali tudi čisti odhodki za škode, to je za 88 mio EUR ali 16,6 %. Poleg tega so se v letu 2022 sproščale zavarovalno-tehnične rezervacije v znesku 26,3 mio EUR. Zaradi občutno višjega povišanja čistih odhodkov za škode od čistih prihodkov od zavarovalnih premij je bil izid iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v letu 2022 negativen in je znašal –12,3 mio EUR.
Zavarovalnice so v poslovnem letu 2022 dosegle pozitiven poslovni izid pred obdavčitvijo v višini 210,9 mio EUR, kar je za 54,5 mio EUR ali 20,5 % manj kot v poslovnem letu 2021. Nižji skupni poslovni izid je posledica že prej omenjenega nižjega zavarovalno-tehničnega izida v premoženjskih in življenjskih zavarovanjih. Padec skupnega poslovnega izida v primerjavi s poslovnim izidom leta 2021 pa je nekoliko ublažilo povečanje prihodkov naložb, in sicer iz naslova povečanja prihodkov od dividend in deležev. Sektor je beležil čisti poslovni izid v višini 179,9 mio EUR, kar je za 42 mio EUR ali 18,9 % manj kot v letu 2021.
Pozavarovalnici sta v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom dosegli precejšen porast čistih prihodkov od zavarovalnih premij, ki je znašal 25 mio EUR ali 10 odstotkov. Porasli so sicer tudi čisti odhodki za škode za 9,2 mio EUR in čisti obratovalni stroški za 9,4 mio EUR, vendar je bil porast čistih prihodkov od zavarovalnih premij višji. Navedeno gibanje je vodilo k pozitivnemu zavarovalno-tehničnemu izidu premoženjskih zavarovanj pozavarovalnic v znesku 18,6 mio EUR. Tudi finančni rezultat iz naložb je zelo dober in je posledica prihodkov iz dividend in deležev. Zaradi vsega navedenega je pozitiven tudi čisti poslovni izid pozavarovalnic, ki znaša 62,9 mio EUR.
Pokojninske družbe so v letu 2022 dosegle pozitiven izid iz življenjskih zavarovanj, ki je bil za 1,3 mio EUR nižji od izida za leto 2021 in je znašal 1,1 mio EUR. Nižji izid je predvsem posledica višjih odhodkov naložb in precej višjih drugih zavarovalnih odhodkov. Na višje odhodke naložb je vplivala predvsem postavka prevrednotovalnih finančnih odhodkov, na višje druge zavarovalne odhodke pa ostali drugi čisti zavarovalni odhodki, kamor sodijo na primer odhodki iz naslova prevrednotenja terjatev in sredstev ter odhodki za obresti od najemov. Poleg tega so bili na prihodkovni strani nižji čisti prihodki od zavarovalnih premij (za 1,9 mio EUR), na odhodkovni strani pa višji čisti odhodki za škode (za 3 mio EUR) in čisti obratovalni stroški. Kot sektor so pokojninske družbe v letu 2022 ustvarile izgubo v višini 0,2 mio EUR.
POKOJNINSKA ZAVAROVANJA
Pokojninske družbe lahko opravljajo samo dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki obsega posle upravljanja pokojninskih skladov in posle storitev izplačevanja pokojninskih rent.
Zavarovalnica ali pokojninska družba lahko za izvajanje pokojninskega načrta oblikuje več kritnih skladov, ki se razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, ki so ji prvenstveno namenjeni.
Ker zavarovanci prehajajo iz obdobja varčevanja sredstev v obdobje izplačevanja pokojninskih rent, temu sledijo tudi kritni skladi. Tako so pokojninske družbe in zavarovalnice skupaj v letu 2022 iz zavarovanja med varčevanjem v okviru pokojninskih skladov, oblikovanih kot kritni skladi, zbrale vplačila v dodatno zavarovanje v skupni višini 136,8 mio EUR, kar je za 8,6 mio EUR oziroma 6,7 % več kot v letu 2021. Od tega so pokojninske družbe skupaj obračunale kar 81,9 %, zavarovalnice pa 18,1 %. Z varčevalnega dela na rentni del je bilo v letu 2022 prenesenih 99,9 mio EUR denarnih sredstev. V navedenih sredstvih imajo sredstva zavarovalnic 80,6-odstotni, sredstva pokojninskih družb pa 19,4 odstotni delež.
Zavarovalnica ali pokojninska družba lahko za izvajanje pokojninskega načrta oblikuje več kritnih skladov, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, ki so ji prvenstveno namenjeni. Sredstva skladov življenjskega cikla so v letu 2022 znašala dobrih 1,5 mrd EUR, pri čemer večino teh sredstev, in sicer dobrih 76 %, predstavljajo sredstva podskladov, ki izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti. V zajamčenih skladih večino naložb predstavljajo podjetniške in državne obveznice, v zmernih skladih sredstva kolektivnih naložbenih podjemov, lastniškega kapitala in podjetniške obveznice, v drznih skladih pa sredstva kolektivnih naložbenih podjemov in vlaganja v lastniški kapital. V letu 2022 glede na leto 2021 je v vseh skladih padel delež sredstev kolektivnih naložbenih podjemov. Iz strukture naložb kritnih skladov rentnega dela dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovalnic in pokojninskih družb pa je razvidno, da prevladujejo podjetniške in državne obveznice.
V letu 2022 je zakonsko predpisana minimalna zajamčena donosnost, ki predstavlja 40 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom, znašala 0,03 % na letni ravni. Zavarovalnice in pokojninske družbe imajo v pokojninskih načrtih določeno višjo zajamčeno donosnost od minimalne, in sicer do 50 % povprečne letne obrestne mere na slovenske državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Dejanska donosnost sredstev v okviru podskladov, ki so namenjeni najstarejši starostni skupini članov in izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja za leto 2021, izračunana iz vrednosti enote premoženja, je pri nekaterih izvajalcih znašala manj, pri drugih pa več kot leto prej, saj se je gibala med -2,31 in –13,84 %, medtem ko je leta 2021 znašala med -1,55 in 4,27 %. V prvem, dinamičnem podskladu z najagresivnejšo naložbeno politiko je donosnost znašala med –6,77 in –13,58, medtem ko je leta 2021 znašala med 18,28 in 27,35 %. V drugem skladu, tj. skladu s preudarnejšo naložbeno politiko, pa je donosnost v letu 2022, izračunana iz vrednosti enote premoženja, pri zavarovalnicah in pokojninskih družbah znašala med –7,58 in –11,10 %, medtem ko je leta 2021 zavzela zelo podobne pozitivne vrednosti, to je med 7,70 in 11,77 %.
SKLEP O STANJU NA PODROČJU ZAVAROVALNIŠTVA V LETU 2022
Leto 2022 je bilo za gospodarstvo in zavarovalniški sektor zahtevno ter za zavarovalniški sektor tudi manj uspešno kot leto 2021. Stanje v poslovnem okolju in na kapitalskih trgih je negativno vplivalo na dobiček zavarovalnic (kljub njihovi stroškovni učinkovitosti) in pokojninskih družb. Kljub temu so zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe v letu 2022 obdržale primerno kapitalsko ustreznost in s tem stabilnost.
IZVAJANJE NALOG AGENCIJE
Agencija za zavarovalni nadzor je v letu 2022 opravljala naloge, ki ji jih nalagajo veljavni zakonski predpisi. Na podlagi ZZavar-1 ključne naloge Agencije obsegajo izdajanje predpisov, izvajanje nadzora ter izdajo dovoljenj. Poleg naštetega naloge Agencije obsegajo tudi transpozicijo evropske zakonodaje ter različna sodelovanja pri pripravi zakonov, kar je podrobneje predstavljeno v Poročilu o delu Agencije.
Prioritetna naloga Agencije za zavarovalni nadzor je opravljanje nadzora nad poslovanjem subjektov nadzora s spremljanjem, zbiranjem ter preverjanjem poročil in obvestil vseh subjektov nadzora pa tudi opravljanje pregledov poslovanja pri subjektih nadzora.
Na področju izdaje dovoljenj je Agencija za zavarovalni nadzor izdala 443 dovoljenj na področju opravljanja poslov in dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Od tega je bilo 86 dovoljenj izdanih zavarovalno zastopniškim in zavarovalno posredniškim družbam ter samostojnim podjetnikom za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja ter družbam, ki opravljajo posle sklepanja zavarovanj, ki so v neposredni povezavi z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (zastopniki dopolnilnih zavarovanj), 357 dovoljenj pa fizičnim osebam za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
Na področju preverjanja poročil in obvestil je Agencija za zavarovalni nadzor izvedla nadzorne postopke, s katerimi je zagotovila pregled kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter informacij, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice za leto 2022 pripravile skladno z zahtevami evropske direktive Solventnost II. Poleg navedenih aktivnosti je Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi interno opredeljene metodologije za oceno tveganj subjektov nadzora v letu 2022 opravljala nadzor, ki temelji na tveganjih. Pri tem je identificirala najpomembnejša tveganja posameznih subjektov nadzora. Skupina strokovnjakov v okviru ocene tveganj analizira poslovni model in prouči poglavitne segmente poslovanja posameznega subjekta. Agencija za zavarovalni nadzor je v okviru tega dela nadzora izdelala kompozitno oceno tveganj in trend tveganja, ki skupaj predstavljata v prihodnost usmerjeno regulatorno oceno. Tako pridobljena regulatorna ocena Agenciji za zavarovalni nadzor omogoča prioritizacijo nadzorniških aktivnosti in obenem pomaga pri zgodnjem odkrivanju ter odpravljanju potencialnih žarišč na ravni posameznega subjekta nadzora in na ravni zavarovalnega sektorja.
Na področju neposrednih pregledov poslovanja je bilo v letu 2022 začetih šest celovitih pregledov poslovanja v zavarovalnicah, pozavarovalnicah in pokojninskih družbah. Agencija za zavarovalni nadzor se je v letu 2022 v veliki meri posvetila tudi nadzoru ravnanja tržnih udeležencev in opravila sedem pregledov poslovanja.
Agencija za zavarovalni nadzor je v letu 2022 izdala 158 ukrepov nadzora, kar je kar 96 več kot leto prej. Agencija je v letu 2022 izdala predvsem več odločb o začetku postopka za odvzem dovoljenja in odločb o odvzemu dovoljenja zaradi neizpolnjevanja pogojev ZZavar 1 glede stalnega poklicnega usposabljanja.
V skladu z zakonom je Agencija v vlogi prekrškovnega organa izrekla skupno 39 obvestil in opozoril zoper zavarovalno zastopniške družbe, ki niso predložile poročil o sklenitvi oziroma podaljšanju zavarovanja poklicne odgovornosti.
Agencija za zavarovalni nadzor je bila v letu 2022 vključena tudi v proces sprejemanja in spreminjanja predpisov, ki se nanašajo na delo oziroma vplivajo na samo delo Agencije ali subjektov, ki jih nadzira. Med pomembnejšimi so Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 42/16 -odl. US, 40/17, 23/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 51/21, 121/21, 162/21, 10/22, 29/22; ZPIZ-2), Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20, v nadaljevanju: ZZavar-1), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07, 76/08, 87/11, 91/13, 36/19, 51/21, 15/22, 43/22; ZZVZZ), Zakon o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 48/22, 145/22; ZPPDFT-2), Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22; ZVPot-1) in Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri).
Na področju zakonodaje Evropske unije je Agencija v letu 2022 preučevala in podajala pripombe na razne delegirane uredbe.
AKTIVNOSTI AGENCIJE V SLOVENIJI IN EU
V domačem in mednarodnem okolju Agencija za zavarovalni nadzor aktivno sodeluje z domačimi in tujimi nadzornimi organi. Agencija je v letu 2022 kot članica Komisije za medsebojno sodelovanje nadzornih organov sodelovala na štirih srečanjih. Prav tako je v okviru Odbora za finančno stabilnost, katerega pristojnost je oblikovanje makrobonitetne politike, sodelovala na šestih sejah, kar je več kot v preteklih letih, zaradi vojne v Ukrajini in zaostrenega finančnega okolja, predvsem z vidika naraščajoče inflacije. Poleg tega je bila vključena tudi v projekte Urada za preprečevanja pranja denarja, ki se nanašajo na zavarovalniški sektor, kjer je opravljala nadzor nad izvajanjem določb zakona ZPPDFT. Agencija za zavarovalni nadzor pa sodeluje tudi z nadzornimi organi zavarovalnega oziroma finančnega nadzora držav članic Evropskega gospodarskega prostora in republik bivše Jugoslavije. Agencija je v letu 2022 organizirala kolegij nadzornikov za eno zavarovalno skupino, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in sodelovala na treh kolegijih nadzornikov zavarovalnih skupin s sedežem v državah članicah Evropske unije, ki imajo hčerinske zavarovalne družbe v Republiki Sloveniji, in sicer so to skupine zavarovalnic Merkur, Grawe ter Generali.
AKTIVNOSTI AGENCIJE V MEDNARODNEM PROSTORU
Omeniti je treba tudi sodelovanje Agencije za zavarovalni nadzor v Evropskem organu za zavarovanje in poklicne pokojnine (EIOPA). V letu 2022 je sodelovala na devetih zasedanjih Odbora nadzornikov. Zaposleni Agencije so v letu 2022 aktivno sodelovali tudi v Odboru za usmerjanje nadzornih dejavnosti, Odboru za tveganje in finančno stabilnost, Skupini za podatke v okviru Odbora za IT, Odboru za varstvo potrošnikov in finančne inovacije ter v ekspertnih skupinah. Agencija ima svojega predstavnika tudi v Posvetovalnem odboru za proporcionalnost (angl. Advisory Committee on Proportionality).
Na koncu omenimo tudi sodelovanje zaposlenih Agencije za zavarovalni nadzor v Mednarodnem združenju zavarovalnih nadzornikov (IAIS). Zaposleni Agencije so v letu 2022 izvajali dejavnosti v okviru Delovne skupine za finančno vključitev, Implementacijske in ocenjevalne komisije, Delovne skupine za ravnanje udeležencev na trgu, Delovne skupine za podpisovanje, Delovne skupine za makroekonomsko politiko in Delovne skupine za podnebna tveganja.