Kako ravna Agencija za zavarovalni nadzor, ko prejme prijavo zoper prevarantskega zavarovalnega zastopnika.
Uvodni pouk: zastopnik in posrednik
Najprej razčistimo razliko med zavarovalnim zastopnikom in zavarovalnim posrednikom: zavarovalni zastopnik je oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Ukvarja se z distribucijo zavarovanj.
Zavarovalni zastopnik je pooblaščen s strani (običajno) ene, lahko pa tudi več zavarovalnic in deluje v njenem imenu in za njen račun. To pomeni, da v imenu zavarovalnice obvešča zavarovalca, mu svetuje, opravlja dejavnosti, povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe, sklene zavarovalno pogodbo, zavarovalca obvešča med trajanjem zavarovanja, mu pomaga pri uveljavljanju pravic iz zavarovalne pogodbe, še zlasti pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov ali spremembah oziroma prekinitvi zavarovalne pogodbe.
Za dejanja zavarovalnega zastopnika odgovarja zavarovalnica. Nekateri zastopniki so v delovnem razmerju pri zavarovalnici ali zavarovalno zastopniški družbi, drugi pa opravljajo zastopniške posle na drugi pogodbeni podlagi (pogodbeni zastopniki; praviloma poleg svojega osnovnega poklica, za dodatni zaslužek).
Posrednik pomaga pri iskanju najboljše ponudbe
Podobno tudi zavarovalni posrednik za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja potrebuje dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor in se ukvarja z distribucijo zavarovanj. Zavarovani posrednik spravlja v stik zavarovalca in zavarovalnico ter deluje predvsem v interesu zavarovalca tako, da mu poišče najboljšo zavarovalno ponudbo na trgu ob upoštevanju njegovih potreb in želja, ter ga opozori na morebitne pomanjkljivosti določenih ponudb.
Med trajanjem zavarovanja zavarovalcu pomaga pri izvrševanju pravic iz zavarovalne pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Po potrebi zavarovalcu predlaga spremembo zavarovalne pogodbe. Za razliko od zastopnika zavarovalni posrednik za svoja dejanja odgovarja sam in mora imeti sklenjeno obvezno zavarovanje poklicne odgovornosti skladno z zahtevami Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T in 84/24 – odl. US, v nadaljevanju: ZZavar-1).
Zastopnik ima vlogo strokovnjaka
Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 930. člena določa, da je v primeru, ko zavarovalnica nekoga pooblasti, da jo zastopa, ne določi pa obsega njegovih pooblastil, zastopnik upravičen, da v njenem imenu in za njen račun sklepa zavarovalne pogodbe, da sklepa pogodbe o spremembah pogodb ali o podaljšanju njihove veljavnosti, da izdaja zavarovalne police ter pobira zavarovalne premije in sprejema izjave, naslovljene na zavarovalnico.
Zavarovalni zastopnik je profesionalni udeleženec obligacijskih razmerij, t.j. zavarovalnih razmerij, od katerega se pri izpolnjevanju obveznosti iz njegove poklicne dejavnosti zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kar pomeni z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (drugi odstavek 6. člena OZ). Posledično se od zavarovalnega zastopnika zahteva in pričakuje, da bo ravnal z višjo stopnjo skrbnosti na področju sklepanja zavarovalnih pogodb in na področju pomoči pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice, kakor tudi na področju podpisovanja škodnih zahtevkov.
Stranke v podrejenem položaju
Ker je distribucija zavarovanj specifično, ozko in strokovno zelo zahtevno področje, stranke pa praviloma potrebnih znanj s področja zavarovalništva nimajo, so stranke na nek način v podrejenem položaju, saj morajo ob takšnem nesorazmerju v znanju in izkušnjah zastopniku enostavno zaupati, da jim bo pošteno predstavil posamičen zavarovalni produkt in jim vsestransko svetoval. Zastopnikove zakonske obveznosti proti zavarovalcem in zavarovancem so zelo široke in so opredeljene v 543.b in 545. členu Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju: ZZavar-1). Nanašajo se na vse faze življenjskega cikla zavarovalne pogodbe od obvestilne dolžnosti pred sklenitvijo pogodbe do pomoči pri reševanju škod. Vse te storitve so plačane z zavarovalno premijo, torej so zajete v ceni zavarovalne pogodbe.
Na podlagi poslovnih običajev in določb OZ je dolžnost zavarovalnega zastopnika, da se vzdrži ravnanj, s katerimi bi utegnil drugemu povzročiti škodo (10. člen OZ).
Zastopnik mora ščititi strankine pravice
Tudi Slovensko zavarovalno združenje (v nadaljevanju: SZZ) leta 2013 sprejelo Zavarovalni kodeks, ki je objavljen na spletni strani SZZ: https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/08/Zavarovalni-kodeks.pdf (PDF) (v nadaljevanju: Kodeks), katerega določbe predstavljajo dobre poslovne običaje pri poslovanju z zavarovalci/zavarovanci.
Določbe Kodeksa so obvezujoče za vse zavarovalnice, ki poslujejo v Republiki Sloveniji in so Kodeks sprejele, vsaka zavarovalnica pa je dolžna seznaniti svoje redno zaposlene in pogodbeno vezane zavarovalniške delavce z določbami Kodeksa in zagotoviti njihovo dosledno spoštovanje (1.4. člen Kodeksa). V skladu s Kodeksom mora zavarovalnica (in s tem zavarovalni zastopnik, ki je »podaljšana« roka zavarovalnice) pri poslovanju s strankami spoštovati dobre poslovne običaje (3.1. člen Kodeksa). Kodeks tudi določa, da mora poslovanje zavarovalnice (in s tem zavarovalnega zastopnika) s stranko temeljiti na načelu medsebojnega zaupanja in načelu zaščite pravic in koristi stranke, ob upoštevanju pravil in načel zavarovalniške stroke (2.2. člen Kodeksa), ter v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in etičnimi načeli.
Zastopnike zavezujejo tudi moralno-etična načela
Dobri poslovni običaji so poslovni običaji na višji ravni, saj vsebujejo tudi moralno-etična pravila in so kogentne narave.
Pri opredelitvi hujših kršitev dobrih poslovnih običajev pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja se presoja tudi, ali gre za sistematične kršitve dobrih poslovnih običajev, časovni okvir kršitev dobrih poslovnih običajev, število kršitev itd.
DVOFAZNI POSTOPEK ODVZEMA DOVOLJENJA
Agencija za zavarovalni nadzor ima pooblastilo, da kadar zavarovalni zastopnik huje krši dobre poslovne običaje v odnosu do zavarovancev, temu odvzame dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, o čemer govori določba prvega odstavka 470. člena v povezavi z 9. točko osmega odstavka 561. člena ZZavar-1.
Gre za kompleksen, dvofazni upravni postopek, v katerem Agencija, če je podan utemeljen sum, da je zavarovalni zastopnik huje kršil dobre poslovne običaje pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja, najprej izda odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja (zoper katero samostojnega pravnega sredstva ni), nakar ima zastopnik možnost, da se izjasni o razlogih za začetek postopka za odvzem dovoljenja; v izjavi lahko navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev, dokazi morajo biti že priloženi izjavi.
Agencija po prejemu izjave izvede natančen dokazni postopek, v katerem vpogleda predloženo in morebiti pridobi novo dokumentacijo, opravi poizvedbe, zasliši zastopnika, morebitne priče, vse z namenom, da se potrdi ali ovrže utemeljen sum.
1. Če se sum ovrže, izda Agencija odločbo, s katero postopek odvzema dovoljenja ustavi.
2. Če se sum potrdi, pa odločbo, s katero dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja odvzame.
Postopek je za vse vpletene naporen, spisi obsegajo po več sto strani, nastanejo lahko dodatni stroški zaradi prič, če zastopnik angažira odvetnika, se mora ta dobro poglobiti v zavarovalniško tematiko, posledice izdane odločbe o odvzemu pa so seveda resne in daljnosežne: zastopnik ostane brez »licence« in vsaj 5 let ne bo mogel opravljati svojega dela, ko bo iskal službo pri drugi zavarovalnici, pa mu kadrovska služba tovrstne odločbe ne bo štela ravno v korist …
Zoper odločbo Agencije je zagotovljeno sodno varstvo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, kamor se lahko v roku 30 dni od vročitve odločbe vloži tožba, upravni spori pa so praviloma dolgotrajni.
Ko na vrata potrka prevarantski zavarovalni zastopnik (PDF, 170.61 KB)