Lahko ta pristop za vedno spremeni nadzor zavarovalnic?

Nadzor, ki temelji na izvornih podatkih (source-data based supervision), pomeni odmik od klasičnega kvartalnega oz. letnega poročanja predpisanih obrazcev k modelu, v katerem nadzornik zbira granularne podatke na ravni posamezne police, škode ali naložbe, agregacije in izračune pa opravi sam po enotnih, vnaprej določenih pravilih. Namesto da zavarovalnica izpolni kvantitativne predloge (QRT oz. ARS) po Solventnosti II in jih posreduje nadzorniku, ta iz istih izvornih podatkov sam izvede poizvedbe glede na svoje trenutne potrebe. Nadzornik ne izdaja novih poročevalskih zahtev in posledično ne obremenjuje zavarovalnic.

Ali je tak nadzor sploh primeren za zavarovalništvo?

Zavarovalniški sektor je pri podatkovnih modelih (Data Point Model, taksonomije XBRL) razmeroma napreden, celo pred bankami, pri načinu zajema podatkov pa korak ali dva zadaj. Zaostanek je strukturno utemeljen in ravno to je ključno za razumevanje smiselnosti prehoda.

Jedro zavarovalniškega poročanja niso samo surovi podatki o sklenjenih zavarovanjih, temveč tudi podatki, ki temeljijo na aktuarskih ocenah (npr. zavarovalno-tehnične rezervacije). Te so rezultat aktuarskih modelov in na njihovo višino poleg podatkov o sklenjenih zavarovanjih pomembno vplivajo tudi predpostavke. Zato je pristop smiseln samo za del poslovanja zavarovalnice – police, premije, škode in naložbe (te se v Solventnosti II že poročajo postavko po postavko).

Prednosti

Prehod na nadzor, temelječ na izvornih podatkih (tudi samo pri delu poslovanja zavarovalnice), prinaša več koristi. Dolgoročno se zmanjša breme poročanja, saj se isti izvorni podatek uporabi za različne namene. Bistveno se izboljša kakovost in konsistentnost, ker agregati ne morejo več odstopati med obrazci. Nadzornik pridobi prožnost za ad hoc analize in lažje navzkrižno preverjanje ter odkrivanje anomalij. EIOPA denimo že uporablja orodja za zaznavanje osamelcev in nenavadnih vzorcev (outlier and novelty detection), s katerimi med približno 2.500 evropskimi zavarovalnicami prepozna tiste z neobičajnimi strukturami poročanja – bodisi v primerjavi s podobnimi zavarovalnicami bodisi glede na njihove pretekle vrednosti.¹ Najpomembneje pa je to, da nov način zbiranja podatkov omogoča premik od periodičnega poročanja h kontinuiranim, bolj pravočasnim podatkovnim tokovom. To je smer, ki jo je EIOPA izrecno začrtala v strategiji do leta 2030².

Slabosti in izzivi

Na drugi strani so stroški in tveganja precejšnji. Začetna prenova informacijskih sistemov pri zavarovalnicah je draga in dolgotrajna. Granularni podatki so občutljivejši, kar poveča vprašanja varstva podatkov in zaupnosti. S tem je tesno povezan kibernetski vidik: podatki zavarovalnice se v takem modelu odprejo navzven, saj do njih v granularni obliki dostopa vsaj en zunanji deležnik (nadzornik). Nastane nova točka možnega vdora, hkrati pa nadzorna podatkovna zbirka postane še posebej privlačna tarča, saj na enem mestu združuje občutljive podatke številnih zavarovalnic.

Odpre se tudi vprašanje uskladitve: če nadzornikov izračun iz izvornih podatkov odstopa od izračuna zavarovalnice, je treba razliko pojasniti – ali gre za napako v podatkih, za katero odgovarja zavarovalnica, ali za različno metodološko obravnavo. Definicije podatkov morajo biti zelo natančne in ne smejo puščati nobenih dvomov in možnosti različnih interpretacij.

Poseben izziv je heterogenost produktov. V bančnem sektorju so krediti med seboj zelo podobni, zavarovalni produkti pa segajo od avtomobilske odgovornosti prek pozavarovanja katastrof do naložbenih življenjskih zavarovanj z jamstvi. Enoten granularni podatkovni model za vse to je bistveno težji zalogaj, kot je to v bančnem sistemu.

Nenazadnje je bila spodbuda za tak prehod v zavarovalništvu šibkejša. V bančništvu so prav finančne krize pospešile vlaganja v granularne podatkovne infrastrukture, saj se je pokazala potreba po hitrem in podrobnem vpogledu v tveganja. Zavarovalniški sektor primerljivih sistemskih pretresov ni doživel v enaki meri, zato je bil tudi pritisk k opuščanju uveljavljenega obrazčnega poročanja manjši.

Sklep
Prehod na nadzor, temelječ na izvornih podatkih, za zavarovalništvo ni vprašanje »ali«, temveč »koliko in kje«. Za del bilance obeta boljšo, hitrejšo in za zavarovalnice manj obremenjujočo nadzorno sliko; za aktuarsko jedro ostaja bolj vizija kot izvedljiva bližnjica. Spremembe bi morale iti v smeri hibridnega sistema. Granularni izvorni podatki tam, kjer obstajajo in kjer se splačajo, ob ohranitvi letnega poročanja na predpisanih obrazcih za modelsko pridobljene ocene. In tako kot pri vsaki digitalni preobrazbi uspeh ni odvisen le od tehnologije, temveč tudi od tega, ali ima nadzornik dovolj usposobljenega kadra in ali je pripravljen svoje ustaljene, periodične postopke prilagoditi sprotnemu delu s podatki

1) A2ii, FSI in IAIS, Joint note on SupTech in insurance supervision, 2022. Dostopno na: www.iais.org (PDF)
2) EIOPA, Strategy Towards 2030 (objavljeno 15. januarja 2026). Dostopno na: www.eiopa.europa.eu

Lahko ta pristop za vedno spremeni nadzor zavarovalnic? (PDF, 161.14 KB)