Lansko leto za zavarovalnice eno od najbolj zahtevnih doslej

Slovenski zavarovalni trg v letu 2023 so najbolj zaznamovale naravne nesreče, inflacija in omejitev premij dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj

Po sedaj znanih (nerevidiranih) podatkih je bilo za 11 zavarovalnic in 2 pozavarovalnici, s sedežem v Republiki Sloveniji, leto 2023 eno izmed najtežjih do sedaj. Kljub nominalni rasti bruto obračunane premije, glede na leto 2022, so na drugi strani bruto obračunane škode rastle še izdatnejše.

Pri zavarovalnicah so bruto obračunane premije v 2023 znašale 2.787 mio EUR (kar je 9,2 % več kot v 2022, ko so znašale 2.522 mio EUR), na drugi strani pa so bruto obračunane škode znašale 2.256 mio EUR (kar je 589 mio EUR oz. 35,3 % več kot v 2022, ko so znašale 1.667 mio EUR).

Podoben trend je bil zaznan tudi pri pozavarovalnicah, ki sta v 2023 obračunali za 529 mio EUR bruto premije (kar je 17,7 % več kot v 2022, ko so znašale 450 mio EUR), a so v istem obdobju, predvsem kot posledica naravnih nesreč, še izraziteje zrastle tudi bruto obračunane škode. V 2023 so znašale skoraj 466 mio EUR (kar je okoli 198 mio EUR oz. 73,7 % več kot v 2022, ko so znašale 268 mio EUR).

Podrobnejši podatki

Več o dogajanju na (po)zavarovalnem trgu povedo podatki o posamezni vrsti poslovanja (ang. Line-of-business; LoB), na podlagi katerih so sestavljeni zgornji agregati.

Bruto obračunana premija je pri zavarovalnicah najbolj zrastla pri drugih zavarovanjih motornih vozil (avtomobilski kasko), in sicer za 74 mio EUR (440 mio EUR v 2023 in 366 mio EUR v 2022). Ter pri (obveznih) zavarovanjih avtomobilske odgovornosti, in sicer za 63 mio EUR (345 mio EUR v 2023 in 282 mio EUR v 2022). V obeh primerih je poglavitni razlog za rast premije narava zavarovalnega kritja, saj se inflacijski šoki najhitreje odražajo pri premoženjskih zavarovanjih.

Bruto obračunane škode so pri zavarovalnicah najbolj zrastle pri požarnem in drugem škodnem zavarovanju), in sicer za 213 mio EUR (352 mio EUR v 2023 in 139 mio EUR v 2022). Predvsem zaradi lanskoletnih večkratnih neurij s točo in avgustovskih poplav. Za 101 mio EUR (339 mio EUR v 2023 in 238 mio EUR v 2022) je bilo več bruto obračunanih škod pri drugih zavarovanjih motornih vozil (avtomobilskem kasku). Razlogi so v pretežni meri enaki kot pri rasti premij teh zavarovanj – v inflaciji. Za 97 mio EUR pa je bilo več bruto obračunanih škod tudi pri zavarovanjih za stroške zdravljena (732 mio EUR v 2023 in 634 mio EUR v 2022; pri čemer je bila bruto obračunana premija v 2023 za 23 mio EUR nižja kot v 2022). Glavni razlog za rast obračunanih škod so naraščajoči stroški v zdravstvu, za padec obračunanih premij pa vladna omejitev premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Pri pozavarovalnicah je bruto obračunana premija najbolj zrastla pri neproporcionalnem premoženjskem pozavarovanju, in sicer za 22 mio EUR (112 mio EUR v 2023 in 87 mio EUR v 2022). Ter pri proporcionalnem požarnem pozavarovanju, in sicer za 21 mio EUR (221 mio EUR v 2023 in 200 mio EUR v 2022). Najizrazitejša rast bruto obračunanih škod pozavarovalnic je bila pri neproporcionalnem premoženjskem pozavarovanju, in sicer kar za 133 mio EUR (192 mio EUR v 2023 in 59 mio EUR v 2022). Glavni razlog so lanskoletne naravne katastrofe, zlasti večkratna neurja s točo in avgustovske poplave.

Lansko leto za zavarovalnice eno od najbolj zahtevnih doslej (PDF, 158.88 KB)