Tretji pokojninski steber je tisti del pokojninskega sistema, kjer posameznik stopi v ospredje, država pa naredi korak nazaj. Gre za obliko prostovoljnega, individualnega varčevanja za starost, pri katerem ima vlagatelj široko izbiro produktov, strategij in stopnje tveganja.
V prvem članku sta naša dva upokojenca razpravljala o prvem pokojninskem stebru. V drugem članku smo videli, da je v preteklosti prvi steber upokojencem zagotavljal primerno raven socialne in materialne varnosti, kar je bilo to mogoče predvsem zaradi ugodne demografske strukture; razmeroma veliko število delovno aktivnih prebivalcev je financiralo pokojnine manjšemu številu upokojencev. V tretjem smo pojasnili, zakaj je drugi pokojninski steber tihi zaveznik varne starosti.
Na tem mestu se posvečamo tretjemu pokojninskemu stebru. Poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se večinoma izvaja v okviru delodajalcev (II. pokojninski steber), ta predstavlja pomembno nadgradnjo slovenskega pokojninskega sistema. Gre za individualne oblike dolgoročnega varčevanja, pri katerih ima posameznik praviloma večjo svobodo odločanja, hkrati pa tudi večjo odgovornost za končni rezultat. Konkretneje, gre za varčevanja in naložbe, za katere se posameznik odloči prostovoljno in z njimi tudi prosto razpolaga. Državna regulacija se v III. steber najmanj vmešava, omogoča pa najvišje donose.
Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje (III. pokojninski steber) je tako oblika prostovoljnega dodatnega varčevanja za pokojnino, ki jo posameznik sklene sam, neodvisno od delodajalca, z namenom zagotoviti si višji dohodek v starosti. Premijo vplačuje iz lastnih sredstev, po lastni presoji, redno ali občasno.
Zgodba o treh vlagateljih
Preden se poglobimo v skrivnosti tretjega stebra, si preberimo zgodbo o treh zavarovancih/vlagateljih, malo prirejeno, a povzeto po resničnih dogodkih, ki so se te dni dogodili v eni izmed vasi na idiličnem podeželju slovenskega jugozahoda, tam kjer se mrzli notranjski vetrovi podijo skozi gozdove po Mediteranu dišečih borovcev. Na praznovanju nekega abrahama se je skupina možakarjev, slavljenčevih prijateljev, ob malvaziji, pečenih ribicah in golažu, začela pomenkovati o preteklih dosežkih in pogledih na prihodnost. Ker so bili z obema nogama stvarno na tleh, vsi polno delovno aktivni na vrhuncu svojih karier, je beseda nanesla na oblike varčevanja za prihodnost.
Dejansko so govorili o tretjem stebru. Najbolj glasni in zavzeti so bili trije: uslužbenec, ki je delal v prestolnici, sicer pa precej konservativen in nezaupljiv do države; lokalni kmet, ki se je ukvarjal z ovcami, prodajo lesa in krav, in pa visoko izobraženi in progresivno usmerjeni vlagatelj, ki je zaupal vsem mogočim in nemogočem finančnim institutom in institucijam, od pokojninskih skladov, vzajemnih skladov, preko delnic, varčevalnih shem, naložbenih zavarovanj do kriptovalut.
Zlato za hude čase
Konservativni uslužbenec je svojo varčevalno politiko za starost razložil takole: »Moj oče je bil podjetnik stare šole. Učil me je, da imaš toliko, kot s svojimi rokami in svojo pametjo zaslužiš. Del zaslužka pa vedno nameni za »hude čase« in ne zaupaj preveč ne državi, ne bankam, ne zavarovalnicam. Vse države in valute do sedaj so propadle. Propadla je Avstroogrska, propadla je stara Jugoslavija, propadla fašistična Italija, propadla SFRJ, kam gresta Slovenija in EU, ne vemo, vendar kar je gotovo, večno na tem ozemlju ne bosta. Omenjal je med starejšimi ljudmi še žive zgodbe o katastrofalnih posledicah menjave avstrijskih kron za stare dinarje, pa devalvacije italijanskih lir, bizarno inflacijo, ki je žrla jugoslovanske dinarje, kratko življenje slovenskega tolarja in še in še.
»Vse to me je privedlo, da sem ubral skrajno konservativno pot. Delovne dobe imam 25 let, delati nameravam še približno 20. Vsak mesec si pri plači prihranim določen znesek, kar na koncu leta znese za približno unčo zlata (1 unča = 31,1035 g; trenutno okrog 4.300 EUR). Na začetku kariere ko sem imel nižjo plačo, je bilo malo manj, sedaj bo lahko malo več, ampak v povprečju recimo eno unčo. Ob upokojitvi bom tako imel na kupčku 45 unč, slab kilogram in pol, kar bi bilo po današnjih cenah vredno okrog 185.000 EUR. Takrat bo cifra seveda višja, kupna moč takega zlatega kupčka pa vsaj enaka, če ne višja kot danes. Če bo nuja, bom denar porabil, upam da ne za zdravljenje, ga mogoče namenil za nepremičnino otrokom, še najraje bi ga naložil na banko in potem vsak mesec jemal po svojih potrebah. Na mojih prihrankih se ne pase nihče, če zanemarim nekaj provizije, ki jo plačam prodajalcem zlata in banki, pri kateri imam najet trezor, mi nihče ne vzame nič, celo država ne, nobenih vstopnih in izstopnih stroškov, nobene dohodnine, nobenega DDV.«
Gozd kot banka
Sodobni z vsemi žavbami namazan vlagatelj je ob tej pripovedi kar zavijal z očmi, ampak najhujše ga je šele čakalo. Naložbeno strategijo je začel razkrivati kmetovalec. Povedal je, da dela na kmetiji praktično od otroških let, naložbena strategija, ki izhaja že od njegovih prednikov, pa je, da skuša vsak prihranjen evro vložiti v nepremičnine. Kmetija je starodavna, z umnim gospodarjenjem so si že predniki pridobili velike površine, predvsem gozdnih površin, pa tudi travniki in pašniki pridejo prav, da o stavbnih zemljiščih ne govorimo. Včasih kdo nepremičnino prodaja, včasih je kaj mogoče ugodno kupiti na dražbah.
Gozd je »kmetova banka«, je povedal in pojasnil, da računa, da bo do penzije (starostna pokojnina bo zanj, ko bo dosegel minimalno upokojitveno starost in zadostno pokojninsko dobo, kot za večino kmetov, precej nizka), imel paleto nepremičnin, kakšen travnik/pašnik in objekt bo dal v najem, nekaj gozda bo vsake toliko časa posekal, če bo zelo hudo, bo pa kakšno nepremičnino tudi odprodal in bo s tem živel udobneje kot bi sicer.
Poučeni vlagatelj stavi na razpršenost
Končno je do besede prišel ‘tapravi’ vlagatelj. Njegova epska pripoved se je začela s hvalospevi prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (PDPZ) kot najbolj »klasični« obliki tretjega stebra, ki ga ponujajo zavarovalnice in pokojninske družbe (zavarovanje je imel sklenjeno pri eni izmed pokojninskih družb) in kjer so sredstva v različnih skladih glede na tveganje (konzervativni, uravnoteženi, delniški sklad – on se je kajpak odločil za delniškega, da bo pridobil kar največ, tveganja pa da se ne boji, ker ima naložb več). Ni pozabil omeniti davčne ugodnosti: vplačila znižujejo dohodninsko osnovo do zakonsko določene meje.
Nadaljeval je s predstavitvijo naložbenih skladov (vzajemni ali ETF), ki so najpogostejša alternativa ali dopolnilo PDPZ (vrste so spet delniški, obvezniški ali mešani), pri čemer se je pohvalil da ima dobro tretjino v obvezniških, ravno zaradi varnosti, nekaj pa ima tudi individualnih investicij v vrednostne papirje – pri tem je namignil v smeri farmacije in visokotehnoloških podjetij, podrobnosti pa ni izdajal. Povedal je še, da po njegovem v sklop tretjega stebra sodijo tudi življenjska zavarovanja z naložbeno komponento, kar je nekdaj imel sklenjeno tudi sam, a je polico prekinil zaradi netransparentnih stroškov in prenizkih donosov.
V verbalnem cunamiju je preskočil na kriptovalute, nakar sta ga uslužbenec in kmet ustavila in utišala, rekoč, da imata predavanja dovolj … Uslužbenec je še pribil, da mu sicer verjame, da bo na predstavljene načine lahko lepo odebelil svojo pokojnino, ampak hkrati bo omogočil lagodno življenje še kopici drugih ljudi, od upravljalcev pokojninskih skladov naprej. Pa da velja paziti na »drobni tisk« da pretekli donosi niso garancija, da bodo tudi prihodnji takšni.
Tretji steber postaja vse pomembnejši
Vsakemu svoje, lahko zaključimo in si pogledamo še nekaj značilnosti tretjega stebra. Tretji pokojninski steber ni samostojen sistem v ožjem zakonskem smislu, temveč skupek različnih finančnih produktov, namenjenih zagotavljanju dodatnih sredstev v starosti. Njegov pomen se povečuje predvsem zaradi demografskih sprememb, nižje stopnje nadomeščanja dohodkov iz prvega stebra ter omejitev, ki jih ima drugi steber glede višine in dostopnosti vplačil.
Tretji pokojninski steber obsega individualno pokojninsko in dolgoročno varčevanje, ki ni vključeno v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-2. Sem sodijo zlasti: individualna življenjska zavarovanja z varčevalno komponento, naložbena življenjska zavarovanja, vzajemni skladi in ETF-ji z dolgoročnim naložbenim ciljem, individualni naložbeni računi in druge oblike kapitalskih naložb ter druge dolgoročne oblike varčevanja, prilagojene varnosti v starosti, kamor sodijo tudi depoziti pri bankah.
Za razliko od drugega stebra tretji steber ni celovito urejen z enim samim zakonom, temveč je pravni okvir razpršen med več predpisov, predvsem: Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), Zakon o bančništvu (ZBan-3) in Obligacijski zakonik (OZ), kot regulatorji in nadzorniki pa nad tretjim stebrom bdijo Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Banka Slovenije.
Vlagatelj ima veliko svobode, »vtikanja« države je manj
Osnovna značilnost tretjega stebra je popolna individualnost. Posameznik sam odloča o višini in dinamiki vplačil, izbiri produkta in ponudnika, naložbeni strategiji in stopnji tveganja, času in načinu koriščenja sredstev.
V primerjavi z drugim pokojninskim stebrom je regulacija manj stroga, kar omogoča večjo fleksibilnost, hkrati pa pomeni tudi večjo izpostavljenost tržnim in vedenjskim tveganjem. Prav zato je finančna in pravna pismenost pri odločanju za tretji steber ključnega pomena.
Davčna obravnava tretjega pokojninskega stebra je bistveno drugačna kot pri drugem stebru. Praviloma vplačila niso davčno priznana olajšava, obdavčitev se presoja glede na vrsto produkta in čas trajanja varčevanja, pri kapitalskih naložbah se uporablja sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov po ZDoh-2, pri čemer se davčna stopnja z daljšim obdobjem imetništva znižuje. Čeprav se drugi in tretji pokojninski steber pogosto obravnavata ločeno, sta v praksi tesno povezana. Drugi steber zagotavlja regulirano in davčno spodbujeno osnovo dodatnega varčevanja, tretji steber pa omogoča prilagodljivost in individualno optimizacijo.
Pri življenjskih zavarovanjih z varčevalno komponento je davčna obravnava odvisna od izpolnjevanja zakonskih pogojev, zlasti dobe trajanja pogodbe. Neupoštevanje teh pogojev lahko povzroči dodatno davčno obremenitev. Da bi se izognili presenečenjem s strani FURS-a, je treba biti pri načrtovanju in sklepanju tovrstnih zavarovanj previden.
Ker tretji pokojninski steber ni sistemsko zasnovan kot pokojninsko zavarovanje, je tveganje v večji meri preneseno na posameznika. Gre za naložbeno tveganje (nihanje vrednosti naložb), tveganje neustrezne razpršitve (kmet iz začetka članka bi rekel, nikar nositi vseh jajc v eni košari), stroškovno tveganje (visoki upravljavski in zavarovalni stroški), pravno tveganje (nejasni ali neustrezni pogodbeni pogoji, k čemur lahko dodamo tudi pregovorno ne ravno najhitrejše slovensko pravosodje in mestoma neusklajeno sodno prakso).
Varstvo vlagateljev je zagotovljeno prek splošnih pravil obligacijskega prava, pravil o varstvu potrošnikov ter nadzora regulatorjev, vendar je to varstvo manj specifično kot pri drugem pokojninskem stebru. Zato je priporočljivo, da posamezniki pred sklenitvijo pogodb pridobijo strokovno svetovanje.
Optimalno za starost: drugi in tretji steber
Sistemsko gledano ima tretji pokojninski steber predvsem komplementarno vlogo. Namenjen je zapolnjevanju vrzeli, ki nastajajo zaradi omejene davčne olajšave ter s tem omejitev višine vplačil v drugi steber, prekinjenih ali nestandardnih zaposlitev, višjih pričakovanj glede življenjskega standarda v starosti, želje po večji fleksibilnosti razpolaganja s sredstvi. Za podjetnike, samostojne podjetnike in druge osebe z variabilnimi dohodki je tretji steber pogosto ključen element dolgoročne finančne varnosti.
Optimalna strategija za starost bi bila pametna kombinacija drugega in tretjega stebra: izkoriščanje davčnih ugodnosti drugega stebra do zakonskih omejitev ter nadgradnjo z individualnimi naložbami v okviru tretjega stebra.
Tretji pokojninski steber v Sloveniji predstavlja pomemben, a pogosto premalo sistematično obravnavan del pokojninskega načrtovanja. Njegova glavna prednost je prilagodljivost, ki pa zahteva večjo stopnjo znanja, discipline in dolgoročnega razmišljanja. V položaju, ko javni pokojninski sistem ne more več zagotavljati visokega nadomestitvenega razmerja, postaja premišljeno individualno varčevanje nujen del finančne odgovornosti posameznika. Tretji pokojninski steber tako ni zgolj dopolnilo, temveč vse bolj nepogrešljiv element varne in predvidljive starosti.
Lastna pot do višje pokojnine: moč tretjega stebra (PDF, 164.80 KB)