»Iskreno si želim, da bomo vsi deležniki našli maksimalno mero potrebne modrosti in čim prej prišli do rešitve na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Rešitev mora biti v korist vseh nas, države, zavarovalnic in končno nas ljudi. Odgovornost nosimo vsi,« je na letošnjih Dnevih zavarovalništva v Sloveniji, ki v teh dneh potekajo v Portorožu, dejal direktor AZN mag. Gorazd Čibej.
Mag. Gorazd Čibej se je v uvodnem govoru na 29. Dnevih zavarovalništva v Sloveniji, ki so jih pri, organizatorju, Slovenskem zavarovalnem združenju, letos poimenovali Vrvež sprememb, dotaknil aktualnih tem, med drugim zelenega prehoda, novih zahtev, ki jih uvaja zakonodaja na področju zavarovalništva, kapitalske ustreznosti in poslovanja zavarovalnic v preteklem obdobju.
Poudaril je, da je bilo leto 2022 za gospodarstvo in za zavarovalniški sektor zahtevno. Slovenski zavarovalni trg je v letu 2022 dosegel rekordne številke, saj je 11 zavarovalnic in 2 pozavarovalnici s sedežem v Republiki Sloveniji prvič obračunalo skupno več kot 3 mrd EUR evrov kosmate zavarovalne premije in na drugi strani 2 mrd EUR kosmatih zneskov škod. Celotni zavarovalniški sektor je tako beležil pozitivni čisti poslovni izid v višini 198 mio EUR, kar pa je skoraj 20 odstotkov manj kot v letu 2021. Kljub navedenemu pa so zavarovalnice in pokojninske družbe obdržale primerno kapitalsko ustreznost in s tem stabilnost.
Dosegli smo točko preloma
Kot direktor Agencije za zavarovalni nadzor upam in si iskreno želim, da bomo vsi deležniki našli maksimalno mero potrebne modrosti in v tem vsakodnevnem vrvežu sprememb čim prej prišli do rešitve, povezane z aktualno temo, dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, je izpostavil mag. Čibej. Rešitev mora biti v korist vseh nas, države, zavarovalnic in končno nas ljudi. Odgovornost nosimo vsi, je dejal. »Potrudimo se, da bomo napovedano spremembo rešili na partnerski način. Agencija ima za to potrebno znanje in izkušnje. S številnimi sestanki tako z zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot s pristojnimi ministrstvi, ter opravljenimi analizami smo od samega začetka tvorno pristopili k navedenemu izzivu. Še naprej smo pripravljeni aktivno prispevati pri iskanju najboljše možne rešitve.«
Če je zavarovalniški sektor na eni strani po zaslugi robustnosti dobro premostil različne šoke, tudi Covid krizo, pa robustnosti ne moremo pripisati zdravstvenemu sistemu, je povedal mag. Čibej. »Zdravstveni sistem se že daljše obdobje spopada z resnimi izzivi zlasti na področju njegove organizacije in financiranja. V slednje je preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vpet tudi pomemben del slovenskega zavarovalniškega trga, saj predstavljajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja približno tretjino kosmate bruto premije premoženjskih zavarovanj ter četrtino celotne bruto premije na slovenskem zavarovalniškem trgu.«
V nadaljevanju je mag. Čibej povedal: »Zdi se, da smo v zadnjem mesecu dni dosegli točko preloma, ki smo jo vsi že nekaj časa opazovali z na videz varne razdalje. Napovedana ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagotovo ni presenečenje. Je pa vsekakor velik izziv za vse deležnike. Zdravje je najvišje na lestvici naših vrednot in vrednot širše družbe. Zato nam mora biti vsem cilj zagotoviti stabilen in zanesljiv način financiranja zdravstvenega sistema, ki bo organiziran tako, da bodo zdravstvene storitve ljudem dostopne. Trenutna ureditev za zavarovalniški sektor ni vzdržna, saj pregloboko posega v poslovanje zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Hkrati pa tudi ni optimalna za ljudi. Storiti moramo torej vse, da skupaj poiščemo optimalno rešitev. Prepričan sem, da lahko zavarovalnice s svojim širokim znanjem in že večkrat izraženo pripravljenostjo na sodelovanje prispevajo pomemben del k izboljšanju zdravstvenega sistema v dobro vseh nas.«
Odgovornost za zdravstveni sistem nosimo vsi
