Zavarovalna vrzel v svetu in Evropi, vse večji izzivi pokojninskih sistemov, spodbujanje preprostejših in varnejših zavarovalnih produktov, zavarovalne premije iz čezmejnega poslovanja ter krepitev pristojnosti EIOPA, kadar nacionalni nadzorniki ne ukrepajo, da bi zaščitili potrošnike, so bile poglavitne teme letne konference evropskega nadzornika, ki je pred dnevi potekala v Frankfurtu.
V okviru letne konference EIOPA z naslovom »Skrita tveganja in nova obzorja: Kaj lahko pričakujemo na področju nadzora«, ki je potekala 21. novembra v Frankfurtu, je bilo v okviru panelov pozornost namenjena tudi izzivom t.i. horizontalnega nadzora, ki ima korenine v nedavno sprejetem aktu o digitalni operativni odpornosti DORA. Horizontalni nadzor bo zagotavljal, da bo lahko finančni sektor v Evropi operativno odporen tudi ob resnih operativnih motnjah. EU nadzorniki smo dobili še normativni okvir iz naslova umetne inteligence. Brez dvoma vsi deležniki že nosimo svoj del odgovornosti. Regulirano čezmejno sektorsko sodelovanje zahteva posvetovanje, zavezanost in sodelovanje med vsemi deležniki. Regulatorji iščemo uravnotežene odgovore, kar se mora odražati tudi v samih nadzorniških praksah nad distributerji zavarovalniških produktov.
Solventnost II
Glede nadgradnje režima Solventnost II je bilo poudarjeno, da nikakor ne gre za revolucijo, temveč za evolucijo, ki prinaša ustrezno omilitev zahtev za dolgoročne naložbe. Smo namreč v zadnji fazi pregleda dosedanjega solventnostnega režima. Pravila so usmerjena tako v spodbujanje dolgoročnih naložb v t.i. zeleni prehod kot v olajšanje nekaterih zahtev za dolgoročno investiranje.
Pokojninski sistemi
Na letni konferenci je bilo izpostavljeno še, da je EIOPA Evropski komisiji predlagala tehnično pomoč pri pregledu Direktive IORP II. Cilj obravnavane direktive je usmerjen v prizadevanje za zaščito obstoječega stanja ob hkratnem sprejemanju prihodnosti, ki se mora soočiti s pokojninsko vrzeljo, ki jo imamo v Evropi. Staranje prebivalstva je dejstvo in izziv pokojninskega sistema dobiva nove razsežnosti.
Zavarovalne premije
Tudi v okviru letošnje letne konference EIOPA poudarja, da več kot 10 % bruto zavarovalnih premij izvira iz čezmejnega poslovanja. Ti odstotki še naraščajo. V času, ko se zavarovalni sektor oddaljuje od skupin s podružnicami v več državah članicah k skupinam, ki delujejo na podlagi svobode opravljanja storitev iz ene države članice, je treba obravnavati odsotnost shem jamstva za zavarovanje, disfunkcionalnost nadzora in potrebe po reševanju.
Krepitev pristojnosti EIOPA
Petra Hielkema, predsednica EIOPA, je na konferenci izpostavila, da je zavarovalniški sektor kljub svoji odpornosti, vključenosti in konkurenčnosti med finančnimi sektorji najmanj integriran. Pri tem se je dotaknila tudi pristojnosti odbora direktorjev (Board of Supervisors: BoS), ki ga sestavljajo vodje 27 nacionalnih pristojnih organov EU. Kot predsedujoča odboru si bo aktivno prizadevala, da bo imela EIOPA možnost ukrepanja, kadar nacionalni nadzornik ne more ali noče preprečiti škode potrošnikom. Meni, da bi morala imeti EIOPA (beri: odbor direktorjev, BoS) vsaj enake nadzorniške pristojnosti kot sami nacionalni nadzorniki.
Maloprodajne naložbe
Konferenca je postregla tudi s temo, ki zadeva razmerje zavarovalniške industrije in končnega uporabnika, t.i. maloprodajno naložbeno strategijo (angleško: Retail Investment Strategy – RIS). Izkušnje nas učijo, da moramo spodbujati razvoj in uporabo preprostejših, varnejših in bolj dostopnih zavarovalniških produktov, pri čemer EIOPA vidi velik potencial za to znotraj strategije maloprodajnih naložb.
Zmanjševanje zavarovalne vrzeli
Svet in Evropa se soočata z naraščajočo zavarovalniško vrzeljo (protection gap). Primeroma v Evropi je zavarovanih le okoli 25 % škod iz naslova naravnih katastrof, 70 % malih in srednje velikih podjetij (SME) ni zavarovanih pred kibernetskimi napadi, 20 % prebivalstva pa je v dobi starosti podvrženega tveganju revščine. Glede na ta dejstva so udeleženci letne konference z dialogom odpirali tudi vsebine iz naslova zmanjšanja vrzeli v zavarovalni zaščiti. Zakaj obstaja vrzel v zaščiti? Na strani povpraševanja prav gotovo vplivajo omejen dohodek, nerazumljivi pogoji v samih zavarovalnih pogodbah, pomanjkanje zaupanja ter pričakovanje možnega posredovanja države.
Zaključek diskusije na letni konferenci v tem delu je bila, da dejansko vrzeli v zaščiti obstajajo zaradi dejavnikov, kot so omejena finančna sredstva, nejasni pogoji v zavarovalnih pogodbah, pomanjkanje zaupanja v zavarovalno industrijo ter pričakovanje, da bi država morda posredovala v primeru neugodnih dogodkov.
Govor predsednice EIOPA ga. Petra Hielkema si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.eiopa.europa.eu/keynote-speech-petra-hielkema-eiopa-conference-2023-11-21_en.
Na letni konferenci EIOPA o izzivih zavarovalništva (PDF, 156.39 KB)