Svetovno gospodarstvo je vstopilo v obdobje izjemno visokih naložb v podatkovne centre, omrežja in nizkoogljične vire energije. Za zavarovalništvo je to ena največjih priložnosti za rast v tem desetletju, ki pa hkrati terja bistveno boljše razumevanje tveganj, ki se ob tem kopičijo.
Kapitalski izdatki, ki jih poganjata digitalizacija in energetski prehod, so v zadnjih letih dosegli razsežnosti, kakršnih panoga doslej ni poznala. Po ocenah Swiss Re Institute naj bi svetovne naložbe v energetiko v letu 2026 dosegle približno 2.900 milijard evrov, od tega približno dve tretjini v obnovljive vire, jedrsko energijo, omrežja, hranilnike energije in elektrifikacijo. Vzporedno pet največjih ameriških tehnoloških podjetij napoveduje blizu 690 milijard evrov naložb, povezanih z umetno inteligenco, medtem ko naj bi skupne svetovne naložbe v podatkovne centre presegle 850 milijard evrov.
Kje nastaja zavarovalni potencial
Vsaka faza tovrstnih projektov predstavlja potencial za zavarovalniški trg. V času izgradnje infrastrukture preko gradbenih in montažnih zavarovanj, nato preko zavarovanj premoženja in obratovalnih zastojev ter odgovornostna kritja v obdobju obratovanja. Swiss Re Institute ocenjuje, da bi zgolj podatkovni centri za umetno inteligenco in infrastruktura obnovljivih virov v obdobju od leta 2026 do 2030 lahko ustvarili okoli 170 milijard evrov premij v komercialnih zavarovanjih.
Tveganja se kopičijo na nove načine
Druga stran tovrstne rasti je nastanek koncentracij. Novi podatkovni centri nastajajo predvsem tam, kjer so na voljo električna energija, zemljišča, voda in povezljivost, kar ustvarja geografsko koncentracijo: Teksas in Virginija skupaj predstavljata več kot 40 % obstoječih in načrtovanih ameriških zmogljivosti, pri čemer je pomemben del teh lokacij izpostavljen toči in tornadom.
Podobno sliko je videti v dobavnih verigah: približno 88 % tajvanskih zmogljivosti za proizvodnjo polprevodnikov (računalniških čipov) se nahaja na območjih z zelo visokim potresnim tveganjem. Dobavni roki za specializirano opremo pri proizvodnji tovrstnih čipov pa se merijo v letih. Posledica je, da lahko en sam dogodek hkrati prizadene več zavarovancev, panog in zavarovalnih vrst, finančna škoda iz zastoja poslovanja pa v nekaterih primerih preseže samo fizično škodo (ki jo povzroči potres).
Kako je v Sloveniji
Podobna dinamika je vidna tudi v Sloveniji, čeprav v manjšem obsegu in z drugačno strukturo. Po podatkih SURS je bil BDP v drugem četrtletju 2026 realno za 5,0 % večji kot v enakem obdobju leto prej, kar je najvišja rast po prvem četrtletju 2022. Rast je poganjala domača potrošnja, ki se je okrepila za 5,9 %, k temu pa so največ prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, povečale so se za 13,2 %, enako kot v prvem četrtletju.
Za zavarovalništvo je pomembna predvsem struktura te rasti. Največ so prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se dvignile za 19,0 %. Znotraj tega so investicije v druge zgradbe in objekte, torej pretežno v infrastrukturo, zrasle za 23,6 %.
Ta smer se bo predvidoma tudi nadaljevala. ELES v svojih razvojnih načrtih prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega sistema, za obdobje 2025–2034, predvideva 5,15 milijarde evrov naložb, od tega 1,2 milijarde v prenosno in 3,95 milijarde v distribucijsko omrežje.
Da se investicijski cikel prenaša tudi v zavarovalne premije, kažejo tudi polletni podatki. V prvem polletju 2026 je obračunana kosmata premija dosegla 1,22 milijarde evrov, kar je 14,5 % več kot v enakem obdobju lani.
Najbolj zgovorna je razporeditev te rasti. Izrazito izstopa kavcijsko zavarovanje, kjer se je premija v primerjavi z lanskim polletjem podvojila. Gre za jamstva, ki spremljajo gradbene in infrastrukturne posle. Splošno zavarovanje odgovornosti je zraslo za 5,3 %, zavarovanje požara in elementarnih nesreč za 4,3 % in drugo škodno zavarovanje za 2,0 %.
Prispevek je povzet po članku oziroma sporočilu za medije Swiss Re Institute in temelji na podatkih iz študije sigma 3/2026, »Time to build: Expanding the frontier of insurability for the capex super-cycle« (Swiss Re Institute, september 2026). Besedilo je samostojna povzeta in prevedena interpretacija navedenega vira ter ni uradno stališče Swiss Re. Podatki za Slovenijo so iz objave Statističnega urada RS »Bruto domači proizvod, 2. četrtletje 2026« (vir: SURS) ter iz pregleda obračunane zavarovalne premije zavarovalnic po zavarovalnih vrstah, januar–junij 2026 (vir: AZN). Načrtovane naložbe v elektroenergetsko omrežje so iz razvojnih načrtov prenosnega in distribucijskega sistema za obdobje 2025–2034.
Vsi zneski so preračunani iz ameriških dolarjev v evre po tečaju 1 EUR = 1,16 USD (september 2026) in so zaokroženi.
Naložbe v umetno inteligenco in energetiko kot gonilo rasti zavarovalništva (PDF, 136.70 KB)