Prvi steber ima prevladujočo vlogo v slovenskem pokojninskem sistemu. Kljub številnim strukturnim izzivom, s katerimi se sooča, ostaja stabilen in predvidljiv temelj zagotavljanja starostnih pokojnin.
V prvem članku sta naša dva upokojenca razpravljala o prvem pokojninskem stebru. Ta predstavlja temelj socialne varnosti starejših in osrednji instrument medgeneracijske solidarnosti. Kljub razvoju dodatnih oblik pokojninskega varčevanja ostaja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ključen vir dohodka večine upokojencev.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na podlagi medgeneracijske solidarnosti in temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk in delodajalcev ter na osebni odgovornosti zavarovank in zavarovancev. Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti in družinske pokojnine. Obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Kdaj v pokoj?
Upokojitveni pogoji za starostno pokojnino vključujejo starostni pogoj in pogoj zavarovalne dobe (to je doba, ko so bili posamezniki vključeni v zavarovanje, ter doba za katero so bili plačani prispevki) oziroma pokojninske dobe (zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pravico do pokojnine).
Pokojninski sistemi v razvitih državah se že več desetletij soočajo s pritiskom demografskih sprememb, ki temeljito spreminjajo razmerja med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Slovenija pri tem ne predstavlja izjeme. Nizka stopnja rodnosti, podaljševanje življenjske dobe in relativno zgodnji izstop s trga dela pomembno vplivajo na dolgoročno vzdržnost obveznega pokojninskega sistema. Kljub temu prvi steber ostaja osrednji steber pokojninske varnosti in ključen element socialne države.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti v Republiki Sloveniji. Ustanovljen je bil 1. julija 1992 z zakonom (ZPIZ), konstituiran pa 20. oktobra 1992. Deluje kot nosilec javnega pooblastila.
Zavod ima status javnega zavoda, kot nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja pa zavod opravlja širok spekter nalog:
– svetuje zavarovancem in rešuje zahtevke za uveljavljanje in varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– organizira in vodi matično evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic; izplačuje pokojnine in druge denarne prejemke;
– izvaja ter obračunava obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; opravlja dela in naloge prekrškovnega organa na področju matične evidence zavarovancev;
– izvaja obvezno zavarovanje po mednarodnih sporazumih o socialnem zavarovanju in predpisih Evropske unije; opravlja funkcijo organa za zvezo in sodeluje z nosilci pokojninskega in invalidskega zavarovanja v drugih državah;
– podaja izvedenska mnenja;
– oblikuje razvojne naloge na posameznih področjih poslovanja;
– upravlja in gospodari s sredstvi zavoda;
– zagotavlja kakovosten, učinkovit in uporabnikom prijazen informacijski sistem;
– vodi in objavlja statistične podatke s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– nudi pravno in drugo pomoč organom, organizacijam ter zavarovancem v splošnih ter konkretnih zadevah pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– izvaja interni strokovni nadzor ter zagotavlja redno opravljanje notranje revizije;
– neposredno sodeluje in nudi strokovno pomoč državnim organom, organizacijam, delodajalcem, sindikatom, organizacijam upokojencev in invalidov ter drugim institucijam, povezanim s področjem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja; obvešča javnost o svojem delu ter izvaja druge dejavnosti in naloge na podlagi zakonov, drugih predpisov, statuta in splošnih aktov zavoda.
Denar za upokojence se zbira sproti
Zavarovanje je obvezno za vse zaposlene, samozaposlene, kmete ter druge zakonsko določene kategorije oseb. S tem se zagotavlja široka vključenost in stabilna prispevna osnova, kar je ključno za delovanje sistema sprotnega financiranja.
Če je kateri od bralcev (kamor je mogoče sodil inženir iz uvodne zgodbe) naivno mislil, da ZPIZ deluje tako, da se naši prispevki nekam stekajo in nalagajo, skupina strokovnjakov pa jih smotrno vlaga naprej in plemeniti in da ima vsak zavarovanec svoj račun kot npr. v banki, naj pojasnimo, da v Sloveniji temu ni tako. Tak sistem se imenuje kapitalsko financiran pokojninski sistem z individualnimi računi (angl. defined contribution, funded pensions), kjer se prispevki zbirajo na osebnem računu posameznika, ta pa ob upokojitvi sredstva pretvori v rento ali jih postopno črpa. Sistem je značilen za Avstralijo, Čile, delno Švedsko in Nizozemsko, za ZDA in delno Kanado.
Pri nas prvi steber temelji na sistemu sprotnega financiranja (pay-as-you-go), kjer se tekoči prispevki aktivnega prebivalstva uporabljajo za financiranje pravic sedanjih upokojencev. Takšna zasnova poudarja načelo medgeneracijske solidarnosti, hkrati pa sistem izpostavlja demografskim tveganjem.
Stabilni viri financiranja in širok nabor pravic
Glavni vir financiranja predstavljajo prispevki delojemalcev in delodajalcev. Pomemben, strukturno trajen del prihodkov ZPIZ-a predstavljajo tudi transferji iz državnega proračuna, ki nadomeščajo primanjkljaj prispevnih prihodkov in financirajo nekatere sistemske obveznosti (npr. razlike zaradi preteklih ugodnosti).
Prvi steber zagotavlja širok nabor pravic, med katerimi so najpomembnejše: starostna in predčasna pokojnina, invalidska pokojnina, družinska in vdovska pokojnina, dodatne pravice pa so letni in varstveni dodatek.
Prvi steber se sooča s številnimi strukturnimi izzivi: hitro staranje prebivalstva, zniževanje razmerja med zavarovanci in upokojenci, pritisk na javne finance, vprašanje ustreznosti pokojnin glede na rast plač in življenjskih stroškov. Reforme zadnjih let so bile usmerjene predvsem v postopno zviševanje upokojitvene starosti, spremembe odmernih odstotkov ter spodbujanje daljše delovne aktivnosti. Kljub temu ostaja prvi steber dolgoročno občutljiv na demografske trende, kar krepi pomen dopolnilnih stebrov. Čeprav večstebrni sistem predvideva razpršitev virov dohodka v starosti, ima prvi steber v Sloveniji še vedno prevladujočo vlogo. Drugi steber in tretji steber sta zasnovana kot dopolnilo, ne kot nadomestilo obveznega sistema. Relativno nizka raven dodatnega pokojninskega varčevanja pomeni, da morebitne spremembe ali omejitve prvega stebra neposredno vplivajo na višino pokojnine iz prvega stebra in s tem na socialni položaj prihodnjih upokojencev. To dodatno poudarja, da morajo biti pravila in prihodki iz prvega stebra stabilni in predvidljivi.
Vloga prvega stebra v večstebrnem sistemu je nenadomestljiva, kljub vse večjemu poudarku na individualni odgovornosti in dodatnem varčevanju. Prihodnji razvoj bo zahteval skrbno uravnoteženje med finančno vzdržnostjo, ustreznostjo pokojnin in socialno pravičnostjo. V tem kontekstu bo prvi steber tudi v prihodnje predstavljal temelj, na katerem bo mogoče graditi učinkovito in vzdržno kombinacijo vseh treh stebrov pokojninskega sistema.
Vabljeni k branju naslednjega prispevka, v katerem bomo predstavili delovanje drugega pokojninskega stebra!
Od plače do pokojnine: kako v resnici deluje prvi steber (PDF, 184.20 KB)