Slovenija se sooča z izrazitimi demografskimi spremembami, ki povečujejo pritisk na obvezni pokojninski sistem in krepijo pomen dodatnih oblik varčevanja za starost. V prihodnjih dneh bomo objavili niz prispevkov, v katerih bomo predstavili namen in delovanje treh pokojninskih stebrov.
Pokojninsko zavarovanje je sistem pravic in obveznosti, v katerem zavarovanci z vplačevanjem prispevkov pridobijo pravico do denarnih prejemkov in drugih ugodnosti ob nastopu socialnih tveganj, predvsem starosti, invalidnosti in smrti. To področje ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (trenutno ZPIZ-2). Kot pove že številka »-2«, je zakon naslednik ZPIZ-1, ta pa prvega poosamosvojitvenega ZPIZ, ki je luč sveta ugledal daljnega prvega aprila leta 1992 in s tem nasledil še socialistični Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ). Pokojninska zakonodaja je tako podvržena stalnim spremembam, dopolnitvam, večjim ali manjšim reformam, usklajevanjem in političnim pogajanjem.
Pokojninski sistem ima ključno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti starejših in stabilnosti javnih financ. Slovenija se, podobno kot druge evropske države, sooča z izrazitimi demografskimi spremembami: staranjem prebivalstva, nizko rodnostjo in podaljševanjem življenjske dobe. Ti trendi povečujejo pritisk na obvezni pokojninski sistem in hkrati krepijo pomen dodatnih oblik varčevanja za starost.
Kaj imajo skupnega pokojninski stebri in antična arhitektura
Najprej razčistimo nekaj s področja arhitekture: za antične grške templje so bili značilni natančno izklesani kamniti stebri in sicer dorskega, jonskega ali korintskega tipa, njih število, dimenzije in razporeditev so bili natančno določeni. Kdo ve, ali se je slovenski zakonodajalec zgledoval pri antični odličnosti, ko je ob koreniti reformi ob prelomu tisočletja pokojninski sistem koncipiral v tri stebre. Če so antični stebri morali imeti vsak enako nosilnost, pri slovenskih pokojninskih stebrih ni nujno tako …
Trije slovenski pokojninske stebri si sledijo takole:
»Kaj nam je skuhala država?«
Takšna večstebrna zasnova sledi sodobnim evropskim smernicam in skuša uravnotežiti socialno varnost, medgeneracijsko solidarnost ter individualno odgovornost posameznika. Ta in prihodnji članki bodo ilustrativno obravnavali prvi, drugi in tretji steber pokojninskega sistema, njihove pravne, ekonomske in socialne značilnosti ter ključne izzive za prihodnji razvoj.
Začnimo s skrivnostnim dialogom, ki mu je bil priča pisec teh vrstic nekje v letu 2012, torej v času, ko je bil, pod predsedovanjem dr. Turka in v času 10. Vlade RS v Uradnem listu RS, št. 96-3693/2012 z dne 14.12.2012, objavljen ZPIZ-2.
Na ljubljanski Rožnik sta se vzpenjala prijatelja novopečena upokojenca, prvi sodnik, drugi inženir. Oba sta bila kljub upokojenskemu statusu še zelo aktivna in vitalna, sodnik s svojimi izkušnjami in modrostjo je bil dragocen pri reševanju kakšne arbitražne zadeve, prav tako so ga za delikatna pravna mnenja pobarali njegovi kolegi iz advokatskih vrst. Inženir ni zaostajal za njim, gradbišča od Gorenjske do Štajerske so ga bila polna, v avtu je tovoril merilne pripomočke, mape, čelado, mlajši gradbeniki so ga često poprosili, naj prevzame ali vsaj pregleda kakšen projekt in naredi izračune.
»Ti, a veš kaj nam je skuhala tale tvoja država!? Če bom še naprej delal kot s.p., mi bojo dali samo polovico penzije, pa še naprej jim bom moral plačevati polovico prispevkov?!« je zarobantil inženir, vajen matematike, številk in točnosti, medtem ko birokracije in prava ni kaj dosti maral. »Nemogoče!« je izstrelil bivši sodnik, »čakaj, povej mi, od kod je prišla tale tvoja penzija, menda ne iz Iraka, izplačuje ti jo ljubljanski ZPIZ na podlagi pravnomočne odločbe. Saj si bil najprej zaposlen v več podjetjih, ki so korektno plačevala davke in prispevke, potem pa nadaljeval kot s.p. in lep del zaslužka namenil prispevkom za socialno varnost, kamor sodijo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in še kaj. Imaš v rokah oziroma v tvojih mapah pravnomočno odločbo?« »Ja seveda jo imam in v odločbi ZPIZ-a piše, da sem od dne tega in tega dalje upravičen do starostne pokojnine v višini toliko in toliko …«
Kdo ima prav: sodnik ali računovodkinja?
Sodnik je brž prevzel besedo in prijatelju podal pouk iz teorije upravnega prava: pravice in obveznosti na upravnem področju, kamor spada tudi odmerjanje pokojnin pri ZPIZ-u, se uresničujejo zgolj in samo na podlagi upravne odločbe kot posamičnega upravnega akta. Pravnomočna upravna odločba predstavlja trajnost, trdnost in nespremenljivost izreka in temelji na prepovedi poseganja v pridobljene pravice ali naložene obveznosti ter zaupanju v pravo. V pravnomočno odločbo ni več mogoče kar tako poseči, razen ob strogo določenih zakonskih pogojih z izrednimi pravnimi sredstvi. Zakon kot abstraktni pravni akt pa je podvržen ustavni prepovedi povratne veljave po 155. členu Ustave RS. No vidiš, pravnomočno odločbo ZPIZ-a imaš, jaz v našo pravno državo zaupam, ne bodo ti vzeli penzije, razen če je šlo res za kakšne drastične napake v postopku, ampak tega pri tebi ni. Penzijo imaš tako kot imaš, kar boš zraven prek s.p. zaslužil, ti bo pa FURS ustrezen procent pobral pri dohodnini.« »Ja kar nakladaj ti s to tvojo teorijo, meni je računovodkinja, ki je izkušena in nabrušena, rekla, da bo točno tako, vzeli mi bodo pol penzije in ji verjamem, dokler mi ne dokažeš nasprotno. Kot veš se spoznam na materiale in gradbene konstrukcije, na zakone pa ne, ti bi se pa moral!« je vztrajal inženir.
Ob odločnem sklicevanju na izkušeno računovodkinjo gospod sodnik ni bil več tako suveren … Po vrnitvi z Rožnika se je sodnik na vrat na nos priklopil na Ius-Info in glej: v ZPIZ-2 je našel institut izplačila »delne pokojnine«. Po definiciji iz 4. točke prvega odstavka 7. člena ZPIZ-2 gre za del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela. Institut se je od uveljavitve še spreminjal in je urejen v 40. in 40.a členu ZPIZ-2.
Če torej upokojenec, ki ima starostno pokojnino, začne delati v okviru obveznega zavarovanja, mu po vložitvi ustrezne vloge lahko izplačujejo 40 % njegove polne starostne pokojnine, ki bi mu sicer pripadala, med časom, ko je obvezno zavarovan. ZPIZ-2 je osnovni postulat pravne varnosti, iz časov, ko je pravo bilo še pravo, da se v pridobljene pravice kar tako ne posega, mimogrede z enim zamahom relativiziral z besedico »razen« v tretjem odstavku 4. člen: »Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.«
Oba sta se torej nekoliko motila, inženir je institut razumel malo preveč tehnično, sodnika pa je zaneslo v stare dobre čase, ko zakoni niso bili podvrženi željam in apetitom vsakokratne vlade.
V prihodnjem prispevku bomo podrobneje predstavili delovanje prvega pokojninskega stebra, v nadaljevanju pa tudi ostalih dveh. Vabljeni k branju!
“Penzije” za začetnike: kako deluje naš pokojninski sistem (PDF, 183.90 KB)