Zdravi zaposleni v zdravem podjetju – zdravje zaposlenih v trajnostno usmerjenem poslovanju.
Zdravje se uvršča med najpomembnejše vrednote v življenju. A četudi se pomena zdravja vsi zavedamo, premalokrat pomislimo, da je zdravje poglavitni temelj, ki bi ga bilo potrebno upoštevati in vključevati v vsa področja našega delovanja. Zdravi zaposleni so ključnega pomena tudi za zdravo poslovanje.
Trajnostni razvoj, ki upošteva poleg trenutnih prav tako potrebe prihodnjih generacij, v okviru družbenega vidika trajnosti vključuje prizadevanja za zdravje in blaginjo družbe.
Iz opredelitve Svetovne zdravstvene organizacije izhaja, da je zdravje stanje popolnega fizičnega, socialnega in duševnega blagostanja. Vrsta dejavnikov na delovnem mestu vpliva na zdravje, hkrati pa je delovno okolje primerno okolje za krepitev zdravega življenjskega sloga in dvig zdravstvene pismenosti.
Podatki o bolniški odsotnosti so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju zaposlenih, tako v posameznem podjetju kot na nacionalni ravni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bila Slovenija pred epidemijo covid-19 na sredini evropskega povprečja, kar zadeva bolniško odsotnost. A le-ta se je v zadnjem obdobju bistveno povišala, Slovenija pa se z več kot 5 % stopnjo uvršča v skupino držav z največjim absentizmom v EU. Čeprav so razlogi za to različni, je ob tem primerno omeniti tudi staranje delavcev in podaljševanje delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih.
Obvladovanje stresa za fizično in duševno zdravje
Eden od poglavitnih razlogov za krajše in daljše bolniške odsotnosti z dela je stres na delovnem mestu, ki ga povzročajo različne okoliščine, kot so na primer časovni pritisk, prevelike delovne obremenitve, neustrezni načini vodenja ali pa slabi medosebni odnosi.
Obvladovanje stresa je ključno za dobro telesno in duševno zdravje. K temu lahko precej pripomoremo s preventivnim delovanjem. V ta namen je v svoj vsak dan koristno vključiti zadostno telesno aktivnost, zdravo prehranjevanje, dovolj počitka ter nameniti nekaj časa sebi in dejavnostim, ki sproščajo in osrečujejo. Stres je najprej treba prepoznati, nato poiskati način za njegovo obvladovanje, kar je pogojeno s konkretnimi okoliščinami in potrebami posameznika. Predvsem pa je potrebno z izvajanjem izbranih tehnik izboljšati svoje počutje in povečati zadovoljstvo, s tem zniževati raven stresa ter krepiti zdravje.
Več zdravja na delovnem mestu za manj odsotnosti z dela
Vzpostavljanje in zagotavljanje zadovoljstva v delovnem okolju, kjer preživimo precejšen del svojega časa, torej vpliva na zdravje zaposlenih, kot tudi na učinkovitost in uspešnost dela. V tej zvezi je posebej pomembno zavedanje vodstva o pomenu zdravja in zadovoljstva pri delu ter vključevanje aktivnosti, ki k temu doprinesejo, v poslovanje, kakor tudi razvijanje ustreznih voditeljskih veščin, med katerimi so na primer skrb za dobre medsebojne odnose, spodbujanje, vzbujanje zaupanja, varnosti in spoštovanja pri sodelavcih.
Ne glede na zakonske obveze, ki zavezujejo delodajalce k promociji zdravja na delovnem mestu, aktivnosti za podpiranje zdravja in dobrega počutja prinašajo številne koristi, tako za delavce kot delodajalce in družbo. Med koristmi za podjetja so zmanjšana odsotnost z dela za od 12 do 36 %, zmanjšanje prezgodnje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni, manjše tveganje za poklicne bolezni in bolezni povezane z delom, večja motivacija zaposlenih in posledično boljša produktivnost podjetja, višja konkurenčnost, manjša fluktuacija zaposlenih, in drugo (vir: Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu).
Pomen prepoznavanja nevarnosti na delovnem mestu
Programi varnosti in zdravja pri delu prispevajo k preprečevanju bolezni ter poškodb povezanih z delom, k izobraževanju in ozaveščanju zaposlenih, med drugim so usmerjeni v prepoznavanje nevarnosti na delovnem mestu ter izvajanje ustreznih preventivnih in varnostnih ukrepov za odpravljanje ali obvladovanje opredeljenih tveganj, vključno s preventivnimi zdravstvenimi pregledi.
Podpiranje zdravja na delovnem mestu lahko za tretjino zmanjša odsotnost z dela (PDF, 119.58 KB)