Petra Hielkema, predsednica Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, bo osrednja govornica na konferenci AZN Zavarovalništvo med Scilo in Karibdo: Iskanje prave poti, ki bo potekala 6. septembra v Ljubljani. Pred dogodkom smo se na AZN z njo pogovarjali o makroekonomskih izzivih, novih tveganjih in potrebnih ukrepih za zmanjševanje vrzeli pri ustvarjanju bolj trajnostne in digitalne prihodnosti.
Na konferenci bomo obravnavali nekatere aktualne izzive. Katere makroekonomske izzive vidite danes?
Trenutne tržne in gospodarske razmere oblikujejo še vedno prisotni učinki pandemije in velike geopolitične napetosti. Motnje v oskrbi, povezane s pandemijo COVID, trajajo dlje, kot je bilo prvotno pričakovano, in vplivajo na realne gospodarske dejavnosti ter cene. Geopolitične napetosti v najhujši mogoči obliki, z ruskim neizprosnim napadom na Ukrajino, so povzročile nestanovitnost na finančnih trgih in hitro rast cen energentov in surovin. Visoka inflacija in učinek geopolitičnih napetosti na strani ponudbe energije in surovin sta povzročila poslabšanje gospodarske rasti, nekateri že govorijo o svetovni recesiji.
Poleg makroekonomskih izzivov smo priča tudi novim, nastajajočim tveganjem. Katera bi izpostavili kot najbolj pereča?
Nova tveganja, s katerimi se danes soočamo, segajo od podnebnih sprememb in prekinitev poslovanja do digitalnih groženj in nenazadnje smo priča tudi neenakosti med spoloma. Vsem tem tveganjem je skupno, da prinašajo vse večje razlike in posledično ustvarjajo vrzeli. Zavarovalniška skupnost – zavarovalnice, nadzorniki in deležniki – se trenutno sooča z vrzelmi v zavarovalni zaščiti, s pokojninskimi vrzelmi, z digitalnimi vrzelmi.
Omenili ste podnebne spremembe. Pogostost naravnih nesreč se tako v Sloveniji kot v celotni EU povečuje. Kako organ EIOPA z vidika nadzora pomaga pri zmanjševanju vrzeli v zavarovalni zaščiti?
Kot nadzorni organi lahko zagotovimo vpogled v dejanska tveganja. V ta namen bo EIOPA letos dokončala prvo vseevropsko preglednico vrzeli (t.i. dashboard) v zavarovalni zaščiti zaradi naravnih nesreč. Ta bo pomagala opredeliti ogrožene regije in osnovne dejavnike tveganja za vrzeli v zavarovalni zaščiti ter razviti proaktivne preventivne ukrepe. Kot del naše ocene tveganj, povezanih s podnebjem, bodo pomembno orodje tudi podnebni stresni testi. Pozdravljamo tudi dve novi nalogi, ki sta predlagani kot del pregleda Solventnosti II: polletno ocenjevanje kapitalskih zahtev za tveganje naravnih nesreč in analizo razlik v tveganjih, povezanih z okoljem in družbo. Poleg tega bomo dejavno prispevali k novim pooblastilom v okviru uredbe o razkritju informacij o trajnostnem financiranju. Nedavno pa smo objavili tudi smernice za nova pravila o distribuciji zavarovanj glede vključevanja trajnostnih preferenc strank. Strankam bomo s tem pomagali bolje razumeti koncept trajnostnih preferenc in njihovih naložbenih odločitev. Namen tega je tudi že od samega začetka preprečili zeleno zavajanje EIOPA bo še naprej prispevala k določanju standardov na evropski in tudi svetovni ravni.
Kaj pa digitalizacija – kakšne koristi in izzive vidite?
Zaradi zmožnosti obdelave vedno večjih količin podatkov digitalizacija pozitivno spreminja zavarovalniški sektor. Vendar pa se trgi v EU še vedno razlikujejo glede uvajanja inovacij, številne zavarovalnice pa se še vedno spopadajo s starimi informacijskimi sistemi in splošnim upravljanjem sprememb. To vključuje zmožnost iskanja usposobljenih strokovnjakov, agilnost pri prilagajanju novi tehnologiji, upravljanje starejših sistemov in zlasti zmanjševanje kibernetskega tveganja.
Z regulativnega in nadzornega vidika je pomembno, da dosežemo ravnovesje med tem, da zainteresiranim stranem omogočimo izkoriščanje prednosti inovacij, hkrati pa zagotovimo, da varstvo potrošnikov in finančna stabilnost nista ogrožena ter da več inovacij ne vodi do velikih vrzeli glede zaščite potrošnikov in izključenosti določenih skupin potrošnikov. Podatke ljudi je potrebno uporabljati na pošten način, da ne bodo izključeni iz zavarovalnih produktov ali polic.
Gospa Hielkema, zahvaljujemo se vam, da ste se odzvali našemu vabilu.
Z veseljem, zahvaljujem se AZN-u za povabilo. Veselim se konference in tudi tega, da bom lahko fizično prisotna v prelepi Ljubljani.
Pogovor s Petro Hielkema o makroekonomskih izzivih in novih tveganjih
