Pandemija je razkrila marsikatere vrzeli in slabosti družbe tako v globalnem gospodarskem sistemu kot v družbenih normah in v odnosu človeka do okolja. Potrošniki se vse bolj in bolj zavedajo pomembnosti trajnosti, ki jo v finančni industriji spremljajo preko treh vidikov: okoljskega, družbenega in upravljalskega. To so merila ODU oziroma v angleščini ESG (environmental, social, and governance)). Potrošniki na splošno (in ne zgolj milenijci) vedno bolj dajejo prednost podjetjem, ki delujejo v skladu z njihovimi moralnimi in družbenimi vrednotami, pri čemer tudi sama ESG regulativa zahteva vse višje standarde na področju finančnih storitev in zaščite potrošnikov.
Zavarovalna vrzel se bo povečevala
Največ časa in prostora se trenutno še vedno posveča okoljskemu vidiku, kar je samo po sebi umevno, saj ta predstavlja najpomembnejše dolgoročno gospodarsko tveganje. Gre predvsem za tveganja, ki jih povzroči človek, izredne vremenske razmere in neuspeh podnebnih ukrepov ter naravne katastrofe. Že leta 2017 je generalni direktor zavarovalnice AXA Thomas Buberl opozarjal, da sveta v primeru nadaljevanja globalnega segrevanja kmalu ne bo več mogoče zavarovati. Pogostost in intenzivnost naravnih nesreč bo namreč prevelika.
Seveda pa pri tem ne smemo zanemariti drugih dveh vidikov, ki marsikdaj zaradi vpliva prevladujočega okoljskega vidika ostajata v določeni meri prezrta. Družbeni vidik temelji na krepitvi zaupanja, ki je temelj zavarovalništva, saj zavarovalnice dejansko prodajajo obljubo izplačila škode v primeru, da se bo zgodil zavarovani zavarovalni primer. Zaupanje je na področju zavarovalništva trenutno na nizki ravni. Od zavarovalnic se pričakuje, da javno obravnavajo socialna vprašanja, posodobijo ponudbo zavarovanj in trgu ponudijo inovativna kritja, ki pokrivajo na novo nastajajoča tveganja in z vsemi temi ukrepi zmanjšajo zavarovalno vrzel prebivalstva (ang. protection gap), ki je vse večja.
Evropa je tukaj sicer korak pred ostalim svetom, kajti želja po ustvarjanju pravičnejše družbe počasi dohiteva željo po povečanju vrednosti za delničarje. Kljub temu pa na žalost dogodki v zadnjem času (pandemija, vojna v Ukrajini in povečevanje inflacije) negativno vplivajo na kupno moč prebivalstva. Zato lahko utemeljeno pričakujemo nadaljnje povečanje zavarovalne vrzeli in posledično večje gospodarske izgube.
Prihodnost temelji na družbeni odgovornosti
Od zavarovalnic se zato pričakuje še več dejavnosti na področju izobraževanja strank, pri čemer bodo tudi morale za privabljanje novih in zadržanje svojih strank ponuditi cenovno še bolj dostopne zavarovalne produkte in še izboljšati njihovo distribucijo. Zavarovalnice sicer že zdaj na podlagi zahtev evropskih uredb, katerih namen je povečati preglednost glede trajnostnih značilnosti in vlaganj za končne potrošnike, v svoje politike tveganj glede trajnostnosti v procese sprejemanja investicijskih odločitev vključujejo prepoznavanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz ESG dejavnikov.
Tretji vidik pokriva upravljanje, ki pa je prav zaradi velike količine regulatornih zahtev v zavarovalništvu dobro razvit. Kot na vsakem pa je tudi na tem področju za zavarovalnice še veliko možnosti za izboljšanje. Tako lahko na primer na področju davčne strategije zavarovalnice s proaktivnim upravljanjem pokažejo svojo družbeno ozaveščenost. Nadalje so možnosti izboljšanja tudi na področju nagrajevanja zaposlenih, kjer lahko plačo zaposlenih povežejo z ODU ukrepi in tudi tako povečajo predanost zaposlenih tem ukrepom. Vse se namreč v prvi vrsti začne in konča pri zadovoljstvu zaposlenih. Na ta način pa se bo izboljšala tudi vrednost blagovne znamke zavarovalnice.
Bodo zavarovalnice znale izkoristiti priložnost?
Uspešnost finančne industrije (in tudi zavarovalnic, od katerih se pričakuje, da bodo kot institucionalni investitorji v veliki meri financirale prehod k bolj zelenemu gospodarstvu) je zato v prvi vrsti odvisna od tega, ali bodo kot ponudniki finančnih storitev naredili le tisto, kar od njih regulator pričakuje oziroma zahteva, ali pa bodo navedene ESG dejavnike videle kot strateško poslovno priložnost.
Pri tem bo potrebno dodaten napor vložiti v dodatne analize in nadgradnjo poslovnih strategij, prenovo poslovnih modelov in produktov, ki ne bodo več zasledovali le tradicionalnih (in v nekaterih primerih celo preživetih) meril uspešnosti, kot sta donosnost naložb in donosnost lastniškega kapitala. Navedeni merili bi tako morali postati rezultat uspešnih prizadevanj na področju ESG.
