Ekonomske izgube in smrtne žrtve ekstremnih vremenskih dogodkov v Evropi v zadnjih 40 letih.
Eden izmed ukrepov, ki bo v prihodnje pripomogel k hitrejšemu in bolj sistemskemu prilaganju podnebnim spremembam, so boljši in obsežnejši podatki o podnebnih tveganjih in izgubah. Tovrstni podatki so ključni za izboljšanje točnosti ocen podnebnih tveganj. Ukrep je v začetku leta 2021 predstavila Evropska komisija je okriljem Evropskega zelenega dogovora (t.i. »the European Green deal«).
Izvajanja ukrepa – pridobivanja boljših in obsežnejših podatkov – se je lotila Evropska agencija za okolje, ko je posodobila podatkovno zbirko o ekonomskih izgubah in smrtnih žrtev z uporabo dveh virov podatkov: CATDAT (RiskLayer GmbH) in NatCatSERVICE (Munich Re GmbH). Izgube so kategorizirane v tri skupine ekstremnih vremenskih dogodkov: meteorološki dogodki (npr. nevihte s točo), hidrološki dogodki (npr. poplave) in klimatološki dogodki (npr. vročinski valovi, zmrzali, suše). V raziskavo je zajetih je 32 držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP).
Iz podatkov so ugotovili, da so ekstremni vremenski dogodki v obdobju med letoma 1980 in 2020 povzročili ekonomske izgube v razponu od 450 do 520 milijard evrov (odvisno od vira) in med 85.000 in 145.000 smrtnih žrtev (odvisno od vira) v državah članicah EGP. Izstopajoče je, da je velik delež teh izgub ostal nezavarovan, pri čemer se odstotki razlikujejo glede na vrsto dogodka in državo članico evropskega gospodarskega prostora (EGP).
Na podlagi podatkov CATDAT (Slika 1) so bile države z najvišjimi ravni zavarovanih ekonomskih izgub v odstotku celotnih izgub Danska, Nizozemska in Norveška (48-56 %), medtem ko so imele Hrvaška, Litva in Romunija najnižje vrednosti (0,5-1,5 %). Slovenija se z 42,8 % uvršča zelo visoko, kar pomeni, da je bila skoraj polovica škod zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov v obdobju od 1980 do 2020 zavarovana.
Slika 1: Delež zavarovanih škod zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov v državah članicah EGP, 1980 – 2020
Večina smrtnih žrtev (več kot 85 %) v obdobju med 1980 in 2020 je posledica vročinskih valov. Vročinski val leta 2003 je v Evropi povzročil največ smrtnih žrtev do sedaj – okoli 70.000. Ker se smrtnost zaradi vročinskih valov meri posredno prek ocen presežne smrtnosti, na katere vplivajo tudi drugi neklimatski dejavniki, se ocene po državah bistveno razlikujejo glede na vir podatkov. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije se je število ekstremnih vremenskih dogodkov v zadnjih 50 letih globalno povečalo, kar je povzročilo večjo ekonomsko oz. materialno škodo, vendar manj smrtnih žrtev.
Ekonomske izgube in smrtne žrtve ekstremnih vremenskih dogodkov v Slovenji v 2023
Za konkretne ocene ekonomskih škod, ki so jih povzročile avgustovske poplave in še prej neurja, je še prezgodaj. Vendar pa lahko na podlagi preteklih podatkov pričakujemo, da jih je znaten delež (vsaj delno) ustrezno zavarovan. Na srečo, in predvsem zaradi učinkovitega ravnanja ter dobre organiziranosti reševalnih služb, pa je bilo smrtnih žrtev relativno malo.
Kljub temu, da ima Slovenija enega izmed večjih deležev zavarovanih ekonomskih škod v Evropi, smo kot Agencija dolžni opozoriti, da še vedno obstaja znatna zavarovalniška vrzel (t.i. »protection gap«), ki predstavlja visoko tveganje izgub oz. nekritih škod ob ekstremnih dogodkih.
Posledice ekstremnih vremenskih dogodkov v Evropi in Sloveniji
