Stroški zdravstvenih storitev v tujini se od države do države močno razlikujejo. Višji standard države običajno pomeni tudi višje stroške zdravljenja. Če zavarovanec izbere zavarovanje s prenizko zavarovalno vsoto, to lahko pomeni, da bo v nekaterih državah še vedno moral doplačati za zdravstvene storitve.
Starejši bralci (in tisti v trenutno najboljših letih) se bodo zagotovo spomnili popevke kantavtorja Tomaža Domicelja »Kamionar«. Junak pesmi je bil sicer voznik službenega tovornjaka in ne turist, avtor je navdih zanjo očitno dobil za časa bivše države, ko je nemalo slovenskih in jugoslovanskih podjetij opravljalo posle v državah Bližnjega in Srednjega Vzhoda, kamor se je transport kajpak opravljal s težkimi kamioni. Takimi brez klime, brez navigacije, brez hi-fi ozvočenja, brez servo volana, z ročnimi menjalniki za krepitev bicepsov in podlakti. Kantavtor je v rime z znamkami kamionov v tretji kitici lepo nanizal imena ciljnih držav: Kuvajt, Jordanija, Finska in Sirija, Irak, Iran in Pakistan. Od kje se je med tako ali drugače vroče bližnjevzhodne države pritihotapila Finska, ostaja nepojasnjeno …
Kakšna zavarovanja za tujino so bila takrat namenjena poklicnim šoferjem na poteh v eksotične države, je sicer zanimivo vprašanje z vidika preučevanja zgodovine zavarovalništva, vendar se bomo v tem članku posvetili sodobnim zavarovanjem za tujino (mišljeni so predvsem turisti) in kaj z vidika zavarovanja storiti v primeru dogodkov, kot se pravkar odvijajo na Bližnjem vzhodu.
Odločili ste se za potovanje v tujino, kamor greste kot turist, odleteli boste v kakšno malo bolj eksotično destinacijo, npr. eno od držav Bližnjega Vzhoda. Ker ste skrbni do sebe in svojih bližnjih (in svoje denarnice) in veste, da evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ni dovolj (ta ne nudi asistence, če boste potrebovali zdravniško pomoč bosti odvisni samo od sebe; če bo zdravniška pomoč takšne vrste in obsega, da jo obvezno zdravstveno zavarovanje v obiskani državi ne krije, boste morali zdravstvene storitve doplačati sami; prav tako niso kriti stroški prevoza v Slovenijo, stroški prevoza v bolnišnico pa le v nekaterih državah), ste pri eni izmed komercialnih zavarovalnic sklenili zavarovanje potovanj v tujino oziroma zdravstveno zavarovanje za tujino. O tem smo pisali že v Januarju 2025 (https://www.a-zn.si/smucar-na-italijanskih-smuciscih-slalom-med-karabinjerji-in-zavarovalnimi-policami/ ).
Na splošno o zdravstvenem zavarovanju za tujino
Osvežimo na kratko, zakaj in čemu takšno zavarovanje in kakšna kritja nudi. V principu je zavarovanje za tujino zdravstveno zavarovanje, namenjeno kritju stroškov nujnih zdravstvenih in z njimi povezanih storitev v tujini. Praviloma vključuje tudi medicinsko asistenco, če v tujini zavarovanec zboli ali se poškoduje. Takšno zavarovanje ponuja več zavarovalnic in vsaka izmed njih ima na razpolago več paketov, ki se med seboj razlikujejo po skupnih zavarovalnih vsotah in vsotah za posamezno postavko (razpon je lahko ogromen, od nekaj desettisoč eurov do milijona in čez), po naboru zavarovanih nevarnosti (poleg nujnega zdravljenja in asistence še zavarovanje stroškov bivanja bližnjih v primeru hospitalizacije zavarovanca v tujini, zavarovanja odgovornosti, zavarovanja prtljage in osebnih stvari, zavarovanja prekinitve potovanja ali kasnejše vrnitve z njega, zavarovanja zlorabe plačilnih in kreditnih kartic; možno je recimo priključiti dodatek za nezgodo itd.), po številu zavarovanih oseb (zase ali za družino ali za skupino), po obdobju (večkratno posamezno potovanje ali posamezno potovanje za več kot 90 dni in podobno).
Stroški zdravstvenih storitev v tujini se od države do države močno razlikujejo. Višji standard države običajno pomeni tudi višje stroške zdravljenja. Če zavarovanec izbere zavarovanje s prenizko zavarovalno vsoto, to lahko pomeni, da bo v nekaterih državah še vedno moral doplačati za zdravstvene storitve.
Načeloma zavarovanje velja povsod po svetu, razen na ozemlju Slovenije in države, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče. Določene zavarovalnice ponujajo tudi (cenejša) zavarovanja za omejen krog držav, npr. le za države Balkana. Kraj veljavnosti zavarovanja mora biti določen v splošnih pogojih. Vendar pozor! Še pred izbruhom krize v zvezi z Iranom je ena izmed zavarovalnic, ki ponuja tovrstna zavarovanja, na spletni strani objavila, da do nadaljnjega ne morejo zagotavljati organizacije in kritja stroškov zdravstvenih storitev na območju Rusije, Belorusije, Ukrajine, Palestine, Izraela, Libanona, Irana in Sirije.
V vsakem primeru tako velja, kot to poudarjamo pred sklenitvijo kakršnegakoli zavarovanja, natančno prebrati splošne pogoje in se o vsem, kar nas v zvezi z zavarovanjem zanima in teži, pogovorimo z zavarovalnim zastopnikom. Ne pozabimo, potrošnik je napram zavarovalnici šibkejša stranka in s tem, ko plačamo zavarovalno premijo, s tem plačamo tudi zastopnikovo svetovanje, h kateremu je tako ali tako zavezan z določbami veljavne zakonodaje (npr. 545. člen ZZavar-1).
Kakorkoli, kdor je zadnje dni le odprl katerikoli medij z novicami, je naletel na šokantne naslove, primeroma jih navajamo nekaj s portala Siol.net:
Vojna v Iranu: Najhujše šele prihaja, napoveduje Donald Trump
Iran z dronom napadel Američane v Dubaju
V Oman trije avtobusi Slovencev, dve letali proti Ljubljani tudi iz Dubaja
Prvo letalo s Slovenci pristalo v Jordaniji, let ima uro zamude
Če izbruhne tretja svetovna vojna: to so najvarnejše države
Na ogroženih območjih več sto Slovenk in Slovencev
Slovenska popotnica, ki je obtičala na letališču v Dubaju, za Siol.net: Ni prijetno
Govorimo o vojnih razmerah. Če praksa kaže, da zdravstvena zavarovanja na potovanjih v tujini z asistenco v normalnih, mirnodobnih razmerah odlično »delujejo«, zavarovanci so s storitvami zavarovalnic in povračili stroškov v pretežni meri zadovoljni, je v vojnih razmerah drugače. V poštev pride neprijeten »drobni tisk« iz splošnih pogojev, kot bi rekli potrošniki, v zavarovalništvu pa neprijetno zveneče določbe pod skupnim pojmom »izključitve iz zavarovanja«.
Poleg številnih običajnih izključitev (npr. škodni dogodki, ki jih zavarovanec povzroči namenoma, karkoli v zvezi z jedrsko radiacijo, samomor ali poskus samomora itd.) gre za izključitve škodnih dogodkov, ki so v (neposredni) zvezi z vstajami, upori, notranjimi nemiri ali vojnimi dogodki, državljansko vojno, vojno s tujo državo, invazijo, stavkami ali demonstracijami, terorističnimi akcijami, sabotažami. Definicije v splošnih pogojih različnih zavarovalnic se v detajlih nekoliko razlikujejo, tukaj smo združili izključitve iz večih virov, pri čemer nekateri splošni pogoji dodajo še »druge podobne primere.«
Na prvi pogled je očitno, da do izključitve lahko pride iz marsikaterih razlogov in že relativno hitro, vojno kot najbolj invazivno obliko seveda opredeljujejo vse zavarovalnice, ena izmed zavarovalnic pa omenja tudi stavke in demonstracije. Nadaljuje, da zavarovanec, kadar se nahaja na teritoriju, kjer obstaja tveganje vojnih, političnih ali drugih okoliščin, ki bi storitve po polici onemogočile ali pa bi bile upravičeno neizvedljive, od zavarovalnice njihove zagotovitve ne more zahtevati.
Ureditev je na prvi pogled stroga in za zavarovance neugodna, a po drugi strani razumljiva, saj ne gre za »komodnost« zavarovalnic, ampak resne razloge, ki objektivno onemogočajo izvedbo storitev – če npr. določena država zapre zračni prostor, omeji gibanje (policijska ura), kar prisilno izvrši s svojimi oboroženimi formacijami zoper vsakogar, je povsem jasno, da je ni zavarovalnice, ki bi se lahko zoperstavila vojski tuje države in za poškodovanega zavarovanca organizirala reševalni/helikopterski prevoz. Kadar gre za blažje oblike (že omenjeni nemiri, demonstracije), bi se zadeva verjetno presojala od primera do primera.
Kliči Štera na pomoč
Ko torej odpove (zasebni) zavarovalniški sistem, pride na vrsto država, čemur smo (bili) priče v zadnjih dneh. Marsikdo se še dobro spominja nekdanjega uslužbenca Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), gospoda Andreja Štera, ki je tako rekoč poosebljal konzularni sektor tega ministrstva in je velik del svoje kariere posvetil reševanju ljudi iz kriznih situacij. Številni, vključno s piscem teh vrstic, so si ob odhodu v tujino v telefon shranili kontaktno telefonsko številko … Zdaj zadeve urejajo drugi uslužbenci, MZEZ pa na svoji spletni strani (https://www.gov.si/teme/pomoc-slovenskih-predstavnistev-v-tujini/informacije-za-slovenske-drzavljanke-in-drzavljane-zaradi-razmer-na-bliznjem-vzhodu/) objavlja aktualne informacije in problematiko aktivno rešuje, vzpostavilo je Klicni center 114, kjer lahko državljani v tujini kot tudi njihovi družinski člani, svojci in prijatelji v Sloveniji pridobijo ključne informacije, za klice iz Slovenije na brezplačni telefonski številki 114, za klice iz tujine na telefonski številki 01 478 5000.
MZEZ še poziva vse slovenske državljane, ki se trenutno nahajajo na območju držav, iz katerih poteka vrnitev v Slovenijo (Združeni arabski emirati, Bahrajn, Jordanija, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Saudova Arabija, Sirija, Izrael in Ciper), da sporočajo interes za odhod. MZEZ svetuje še, če imajo potniki veljavno komercialno letalsko karto in prejmejo poziv letalskega prevoznika, naj karto izkoristijo. V nasprotnem primeru naj počakajo na uradna navodila glede repatriacijskih letov. Nikakor naj se ne odpravljajo na letališča brez potrditve leta.
Jasno je, da država ni organizator turističnih potovanj, vendar pa v vojnem času in ob humanitarnih krizah mednarodno in domače pravo vzpostavljata odgovornost države. Tako Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (sklenjena na Dunaju 24. aprila 1963, začela veljati 19. marca 1967) v petem členu med konzularnimi nalogami našteva varovanje interesov države pošiljateljice in njenih državljanov, fizičnih in pravnih oseb, v državi sprejemnici v mejah, ki jih dovoljuje mednarodno pravo; pomoč in podpora državljanom, fizičnim in pravnim osebam, države pošiljateljice (točki a) in e) petega odstavka). Če Slovenija v določeni državi nima kapacitet za evakuacijo, je dolžna zaprositi druge države članice EU za pomoč svojim državljanom, to določa pravo EU in direktiva Sveta EU (2015/637). Ta direktiva v 1. odstavku drugega člena določa, da diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic zagotavljajo konzularno zaščito državljanom brez predstavništva pod enakimi pogoji kot svojim državljanom; točka (e) 1. odstavka devetega člena pa med oblikami pomoči, med drugim, izrecno določa pomoč in repatriacijo v izrednih razmerah.
S tem v zvezi je z zavarovalniškega vidika zanimiva tudi ureditev glede zavarovanja odpovedi potovanj. Zavarovalnice v zadnjih dneh beležijo povečanje količine vprašanj v zvezi z zavarovanjem odpovedi turističnih potovanj. Zaradi kriznih (vojnih) razmer na Bližnjem vzhodu je na letališčih na stotine slovenskih potnikov.
Do povračila stroškov odpovedane letalske karte so načeloma upravičeni zavarovanci, ki so imeli na dan vrnitvenega leta veljavno polico zavarovanja odpovedi turističnih potovanj z ustreznim paketom oziroma kritjem – preveriti polico! – ob pogoju, da je MZEZ za državo, v kateri se zavarovanec nahaja, izdalo opozorilo, naj potniki državo zapustijo ali da je potovanje odsvetovano. Stroški odpovedanih letov bodo povrnjeni tudi potnikom, ki so zaradi vojnega stanja v tem delu sveta obtičali v drugih državah. Pri tem je pomembno, da je bilo zavarovanje sklenjeno še v času pred izbruhom vojnih dejanj, torej najkasneje do 27. 2. 2026. Zavarovalno jamstvo velja do začetka koriščenja zadnje zavarovane storitve. Pri agencijskih aranžmajih je to dan odhoda, pri individualnih potovanjih pa praviloma čas vrnitvenega leta.
Za zavarovance, ki še niso odpotovali, je pomembno, da bodo do povračila stroškov morebitne odpovedi potovanja upravičeni glede na razmere, ki bodo na območju, na katerega potujejo ali na njem prestopajo, veljale na dan njihovega potovanja. Zavarovanci, ki zaradi razmer ne bodo mogli odpotovati, lahko istočasno prekinejo tudi kratkoročno zavarovanje potovanj v tujino, če še ni stopilo v veljavo.
Seznam držav MZEZ, kjer je možno preveriti varnost potovanj oziroma stopnjo previdnosti (tveganje ni povečano – zelena, povišana stopnja – rumena, visoka stopnja – oranžna, najvišja stopnja previdnosti – rdeča, zapustite državo! – črna) je dostopen tukaj: https://www.gov.si/drzave/?letter=M