Kaj kaže pregled trendov (po)zavarovalnic v EGP v 3. četrtletju 2025
Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA-i) je konec 3. četrtletja 2025 o svojem poslovanju poročalo 1.799 zavarovalnic in pozavarovalnic iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP; EU-27 + države EFTA: Islandija, Lihtenštajn in Norveška), kar je 31 manj kot v enakem obdobju leta 2024, ko jih je poročalo 1.830. Največ (po)zavarovalnic je poročalo iz Nemčije, 321, kar je sicer devet manj kot v 3. četrtletju 2024, ko jih je poročalo 330. Na drugi strani pa je v 3. četrtletju 2025 najmanj, 7 zavarovalnic, poročalo iz Latvije, kar pa je ena več kot v enakem obdobju 2024. Iz Slovenije je v 3. četrtletju 2025 o svojem poslovanju poročalo 10 zavarovalnic in 2 pozavarovalnici, kar je skupno za eno manj kot v enakem obdobju 2024 (ko je Triglav, zdravstvena zavarovalnica poslovala še kot samostojna družba).
Manj (po)zavarovalnic poročalo višjo skupno kosmato obračunano premijo
Skupna kosmata obračunana premija zavarovalnic in pozavarovalnic je v EGP v 3. četrtletju 2025 znašala 1.068,8 mrd EUR (975,8 mrd EUR v enakem obdobju leta 2024). Pri tem je bilo moč zaznati rast premije tako pri življenjskih zavarovanjih (605,4 mrd EUR v 2025 in 545,3 mrd EUR v 2024) kot tudi pri premoženjskih zavarovanjih (463,5 mrd EUR v 2025 in 430,6 mrd EUR v 2024). V Sloveniji je bilo v 3. četrtletju 2025 obračunanih 1,8 mrd EUR (1,4 mrd EUR v enakem obdobju 2024) kosmatih premij premoženjskih zavarovanj in 0,515 mrd EUR kosmatih premij življenjskih zavarovanj (0,475 mrd EUR v enakem obdobju leta 2024).
Ključna kazalnika: najuspešnejše estonske in nizozemske zavarovalnice
Neto kombiniran količnik premoženjskih zavarovanj predstavlja razmerje med obračunanimi škodami in stroški poslovanja ter zasluženimi premijami, kar kaže na celovito tehnično uspešnost zavarovalnega portfelja. Vrednost pod 100 odstotki pomeni tehnični dobiček, medtem ko višja vrednost nakazuje, da premije ne pokrijejo vseh škodnih in stroškovnih obveznosti. Neto stroškovni količnik pa meri razmerje med stroški poslovanja in zasluženimi premijami ter odraža učinkovitost prodajnih in upravnih procesov zavarovalnice. Skupaj predstavljata ključna kazalnika za oceno tehničnega rezultata, cenovne ustreznosti in učinkovitosti zavarovalnih produktov.
V 3. četrtletju 2025 je na ravni EGP znašal neto kombinirani količnik 0,94, neto stroškovni količnik pa 0,29. Najnižji neto kombinirani količnik, z vrednostjo 0,81, je imela Estonija; najvišji, z vrednostjo 0,98, pa je bil zabeležen v Nemčiji in Grčiji. Pri neto stroškovnem količniku se je z vrednostjo 0,08, kot stroškovno najbolj učinkovita, izkazala Nizozemska; kot najmanj pa, z 0,46, Grčija. Slovenija se z neto kombiniranim količnikom 0,97 in neto stroškovnim količnikom 0,42 uvršča med manj učinkovite članice EGP.
Slovenske zavarovalnice nadpovprečno stabilne
Zahtevani solventnostni kapital (SCR) predstavlja osrednji regulativni kazalnik kapitalske ustreznosti, v okviru režima Solventnost II. Rezultat služi kot temeljni pokazatelj stabilnosti (po)zavarovalnic ter njihovih sposobnosti upravljanja tveganj.
V 3. četrtletju 2025 je na ravni EGP znašal povprečni količnik SCR 249,0 % (246,9 % v 3. četrtletju 2024). Najvišji povprečni količnik SCR je bil v Avstriji – 301,7 % (299,2 % v 3. četrtletju 2024); najnižji pa v Latviji – 154,7 % (166,0 % v 3. četrtletju 2024). V Sloveniji je povprečni količnik SCR v 3. četrtletju 2025 znašal 257,6 %, kar je nekoliko manj kot v primerljivem obdobju 2024, ko je znašal 266,5 %.
Pregled trendov (po)zavarovalnic v Evropskem gospodarskem prostoru (PDF, 129.48 KB)