Direktor Agencije za zavarovalni nadzor mag. Gorazd Čibej je pred dnevi »v intervjuju za časopis Delo ocenil« stanje in trende na zavarovalniškem trgu. Kot pravi, so slovenske zavarovalnice v dobri kondiciji, orisal pa je tudi izzive, s katerimi se soočajo.
Lani se je kapitalska ustreznost zavarovalnic v primerjavi z 2022 povišala, kljub dogodkom, kot sta ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in doslej največje naravne nesreče. Skupaj je bilo za 385 milijonov evrov škod, samo zaradi poplav 150 milijonov evrov. Izplačane škode zaradi poplav so bile štirikrat večje kot v povprečju zadnjih 15 let.
Naravnih katastrof bo v prihodnosti več zaradi segrevanja ozračja. Če se bodo trendi naravnih katastrof nadaljevali s takšno frekvenco in intenziteto, lahko to pomeni za zavarovalniški sektor precejšen izziv. Zaradi tega bo vedno težje dobiti pozavarovalno zaščito. Pri zadnjih poplavah so imele zavarovalnice dobro pozavarovalno zaščito, zato so pozavarovalnice prevzele dve tretjini vseh škod. Z vsakoletnimi naravnimi dogodki se pogoji na področju pozavarovanja zaostrujejo, posledično imajo zavarovalnice višje samopridržaje škod, je dejal Čibej.
Potres, podoben tistemu iz 1895, bi povzročil devet milijard škode
Študija AZN glede zavarovalne vrzeli na področju premoženjskih zavarovanj je pokazala, da je ta velika. Pri poplavah je za okoli 70 odstotkov, kar pomeni, da je le 30 odstotkov objektov pirmerno zavarovanih. Še slabše je na področju potresov, kjer je zavarovalna vrzel med 80 in 85 odstotki. To je alarmanten podatek, na podlagi katerega želijo na agenciji pripraviti določene ukrepe za zmanjševanje te vrzeli. Za primerjavo: v Evropi je zavarovalna vrzel 65-odstotna. So pa potresi večji problem.
Če bi prišlo do približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, bi neposredne škode na stavbah po ocenah strokovnjakov danes znašale okoli devet milijard evrov. Tak šok bi bilo težko absorbirati. Zato je zavedanje prebivalstva o tem pomembno. »Veseli me, da je na strani Ministrstva za finance velik posluh za to temo. Ustanavlja se delovna skupina, v kateri so predstavniki Agencije za zavarovalni nadzor, Ministrstva za finance in Slovenskega zavarovalnega združenja. Pripraviti moramo najprimernejše ukrepe za slovenski prostor, ki bi šli v smeri zmanjševanja zavarovalne vrzeli.«
Lansko leto je zaznamovala tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bil med zavarovanji najbolj prezenten produkt. Nastala je luknja v višini 800 milijonov evrov letne pobrane premije. V tem segmentu se bodo razvijali nekateri novi produkti. Vse zavarovalnice vidijo nišo in iščejo priložnosti v ponudbi dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Izpad se bo kompenziral v določenem delu. Zavarovalnicam je bilo izplačano 33 milijonov evrov odškodnin. Tu je šlo za povračilo dejansko nastalih škod iz naslova opravljenih zdravstvenih storitev, ki so jih poravnale zavarovalnice izvajalcem zdravstvenih storitev na podlagi izdanih računov. To so računi, ki jih zdaj plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zavarovalnicam pa s tem niso bile pokrite izgube zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Kibernetska tveganja ena od najbolj prisotnih
Mag. Gorazd Čibej se je v pogovoru za Delo dotaknil tudi kibernetskih tveganj, ki so poleg podnebnih sprememb v samem vrhu tveganj, ki jih izpostavlja globalni nadzornik International Association of Insurance Supervisors (IAIS). Po podatkih SI-CERTA (Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost) se število kibernetskih napadov vsako leto povečuje, samo lani jih je bilo okoli 4300. Postajajo čedalje bolj sofisticirani. Da bi bile bolj odporne, zavarovalnice same izvajajo penetracijske teste, izvajamo jih tudi na agenciji. Še vedno je največja grožnja organizacija sama sebi. Zaposleni še vedno niso dovolj ozaveščeni glede kibernetskih napadov. Ker zavarovalnice posedujejo ogromne baze podatkov, bi bil kibernetski napad lahko za zavarovalnico zelo veliko reputacijsko (ugled, op. a.) tveganje. Zavarovalništvo temelji na prodaji obljub, zato je to tveganje eno najpomembnejših. V naslednjem letu bo začela veljati DORA (uredba o digitalni operativni odpornosti), kar bo pomenilo, da bodo tudi zavarovalnice morale poročati nadzornikom o morebitnih incidentih, ki bi se zgodili. DORA bo veljala za celotni finančni sektor, za banke in druge udeležence.
O delu AZN je mag. Gorazd Čibej povedal, da je to usmerjeno v varstvo potrošnikov in k stabilnosti zavarovalniškega sektorja. »Finančna pismenost potrošnikov je tako v korist potrošnikov samih kot celotnega zavarovalniškega sektorja, in temu na agenciji posvečajo veliko pozornost. Hkrati vidim številne izzive in priložnosti, kako dvigniti raven zavarovalniškega sektorja na najvišji nivo. Možne so tudi izboljšave zavarovalniških praks. Veseli me, da smo dosegli veliko mednarodno prepoznavnost agencije,« je dejal.
Primerno zavarovanih objektov za poplave in potres je alarmantno malo (PDF, 137.78 KB)