V Zagrebu je ta teden potekal poslovni forum Načrtovanje gospodarskega uspeha v času polikrize in demografskih izzivov, ki ga je Inštitut za strateške rešitve (ISR) organiziral skupaj z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu in SLO-CRO gospodarsko zbornico. Na dogodku so sogovorniki, med katerimi je bil tudi direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej, razpravljali o vplivu geopolitičnih preobratov, tehnološkega napredka in preobrazbe evropskega gospodarskega prostora na družbo in poslovanje.
Ključna ugotovitev dogodka je, da velik izziv podjetij na Hrvaškem in v Sloveniji ostaja pridobivanje strokovno kompetentnih kadrov. Situacijo na tem področju kadrovski strokovnjaki označujejo za ekstremno, takšna pa bo njihovih navedbah ostala še vsaj nekaj let. Vodilni v podjetjih ob tem ugotavljajo: »Korporacije se bomo morale prilagoditi pričakovanjem talentov, ki so pri današnjih generacijah bistveno drugačna kot v preteklosti.«
Kar 40 % izvršnih direktorjev po eni od raziskav meni, da njihova podjetja ne bodo preživela brez velikih sprememb, medtem ko dve tretjini podjetij ni pripravljenih na občutne spremembe, je v predavanju o vodenju v zahtevnih časih poudaril Velimir Srića, vodilni hrvaški konzultant za področje vodenja in informacijskih tehnologij.
Prednosti in pasti (pretirane) regulacije
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej je v pogovoru o izzivih podjetnikov v dinamičnem mednarodnem okolju izpostavil izzive, ki jih prinašajo nove oblik regulacije na območju EU. Kadar je regulativa pretirana in neutemeljena, zaduši razvoj in podjetniške inovacije. Dejal je, da samo v Sloveniji trenutno velja okoli 21 tisoč predpisov, kar predstavlja velik korpus različnih pravil, ki jim je težko slediti. Regulatorne zahteve, ki so bodisi prestroge bodisi ne greo v korak s časom, lahko omejijo uvajanje novih tehnologij kot so umetna inteligenca in blockchain. Regulatorji zavarovalniškega trga imajo ključno vlogo pri uravnoteženju stabilnosti in inovacij. S spodbujanjem trajnostnih praks in podporo tehnološkim rešitvam lahko pomagajo zavarovalnicam izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo krizni časi, ter bolje zaščititi potrošnike in gospodarstvo. Ante Žigman, predsednik uprave hrvaškega finančnega nadzornika HANFA, orisal vlogo finančnega regulatorja kot ključnega za stabilnost trgov in varnost potrošnikov. Kot nasprotje stabilnosti je izpostavil primer kriptovalut, za katere je ob pomanjkanju zadostne regulacije značilno veliko tveganje in volatilnost cen, kar spodbuja tvegano vedenje in lahko ob preveliki izpostavljenosti ogrozi tudi širšo finančno trdnost.
Po besedah Stjepana Oreškovića, podjetnika, znanstvenika in večinskega lastnika podjetja Bosqar Invest, najbolj natančna ugotovitev o EU izhaja iz poročila nekdanjega italijanskega premiera in predsednika ECB Maria Draghija, da Evropa ne zmore dohajati ZDA, ker ne omogoča zadostnega potenciala scale-up podjetij. Orešković meni, da EU nujno potrebuje močnejše finančne trge in predlaga, da bi Unija vzpostavila ekosistem 500 podjetij s potencialom hitre rasti, za katerimi bi stala in jih ščitila Evropska komisija. S tem bi preprečila hitre prevzeme in dostop do inovacij in znanja teh podjetij, kar danes po zaslugi večje fleksibilnosti rade izkoriščajo ZDA.
Ekstremno stanje na področju kadrov
Direktor podjetja Kariera Tilen Prah je v predstavitvi kadrovskih trendov na Hrvaškem in v Sloveniji razložil, da je okoli 80 % vseh oglasov za delovna mesta za kadre z manj kot peto stopnjo izobrazbe, medtem ko se praktično celotne generacije v obeh državah vpisujejo na fakulteto, kar ustvarja veliko vrzel na trgu dela. »Mladi imajo danes na izbiro, ali gredo v tujino ali pa ostanejo doma in se nehajo truditi, saj zaradi davčnih omejitev pri nagrajevanju od neke točke naprej ne morejo več napredovati. Iz podjetij zaposleni najpogosteje odhajajo zaradi slabih odnosov, neustreznega vodenja in slabe organizacije dela, sledita nezadovoljstvo s plačo in neizpolnjenost ob delu.«
Prah je opozoril, da je situacija s pomanjkanjem kadrov danes ekstremna in to se, kot kaže, ne bo spremenilo še vsaj pet do deset let, razen v primeru velike krize.
S pomanjkanjem kadrov se bodo podjetja soočala še najmanj pet let (PDF, 146.38 KB)