Podnebna, demografska in kibernetska tveganja postajajo tako obsežna in kompleksna, da presegajo zmogljivosti zasebnega sektorja. Zavarovalništvo ne more več delovati le kot mehanizem prenosa tveganj. Je ključen steber sistemske stabilnosti, ki ob podpori države, regulatorjev in kapitalskih trgov prispeva k večji odpornosti celotne družbe, je skupna ugotovitev Slovenije in Japonske.
V Tokiu je 27. januarja 2026 potekala investicijska konferenca Ministrstva za finance Republike Slovenije, namenjena poglobitvi finančnega in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Japonsko ter krepitvi dialoga med institucijami, regulatorji in finančnimi institucijami obeh držav. Dogodek je združil predstavnike ministrstev, nadzornih organov, zavarovalnic, bank in investicijskih družb ter ponudil platformo za izmenjavo pogledov na aktualne izzive in priložnosti v globalnem finančnem prostoru.
Minister za finance Klemen Boštjančič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da sta si Slovenija in Japonska na prvi pogled različni, vendar ju povezujejo številne skupne značilnosti – od močne izvozne usmerjenosti gospodarstva, tehnološke naprednosti, do izpostavljenosti globalnim tveganjem. Poudaril je pomen tesnejšega sodelovanja med gospodarstvoma in zlasti med finančnima sektorjema, kjer obstajajo pomembne možnosti za nadaljnjo poglobitev partnerstev.
Sledila je predstavitev javne agencije Spirit Slovenija, ki je predstavila ključne značilnosti slovenskega gospodarstva ter Slovenijo umestila kot zanimivo investicijsko priložnost za japonski kapital, zlasti na področjih naprednih tehnologij, zelene transformacije in trajnostnih naložb.
Tveganja, ki presegajo zmožnosti zasebnega sektorja
Prvi panel je bil v celoti posvečen zavarovalniškemu sektorju in njegovim prihodnjim izzivom. Panel je moderiral mag. Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, v razpravi pa so sodelovali ugledni domači in mednarodni strokovnjaki: Toshiyuki Miyoshi, namestnik ministra za mednarodne zadeve, Agencija za finančne storitve Japonske (Financial Services Agency) in predsedujoči Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov (IAIS), Shigeru Ariizumi), njegov predhodnik in priznani pravni strokovnjak s področja zavarovalništva, Dimitrij Šulin, pomočnik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ter Klemen Babnik, podpredsednik nadzornega sveta Pozavarovalnice Sava.
Panel je izpostavil, da se zavarovalniški sektor tako na Japonskem kot v Sloveniji sooča s podobnimi, vse bolj kompleksnimi tveganji. V ospredju razprave so bila podnebna tveganja, ki zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov predstavljajo velik izziv za zavarovalnice in pozavarovalnice. Sogovorniki so se strinjali, da razsežnost teh tveganj presega zmožnosti zasebnega sektorja, zato je nujno okrepljeno javno-zasebno partnerstvo, ki omogoča boljše razporejanje tveganj in večjo odpornost sistema kot celote.
Močna skupna točka je demografija
Pomembna tema je bila tudi zavarovalna vrzel na področju naravnih nesreč – torej razlika med dejansko nastalo škodo in tistim delom škode, ki je zavarovan. Panelisti so poudarili, da morajo zavarovalnice razvijati nove produkte, boljše modele ocenjevanja tveganj ter inovativne rešitve, ki bodo omogočile širše in dostopnejše kritje za posameznike in podjetja.
Razprava se je dotaknila tudi naraščajočih kibernetskih tveganj in vprašanja sistemske odpornosti finančnega in zavarovalniškega sistema. Udeleženci so opozorili, da digitalizacija prinaša številne prednosti, hkrati pa odpira nova področja ranljivosti, ki zahtevajo tesnejše sodelovanje med regulatorji, zavarovalnicami in državnimi institucijami.
Na področju zdravstvenih zavarovanj je panel izpostavil skupne demografske izzive obeh držav. Tako Japonska kot Slovenija se soočata s starajočim se prebivalstvom, kar pomeni višje stroške zdravstvenih storitev in večji pritisk na zavarovalne sisteme. Panelisti so poudarili pomen zagotavljanja široke in zanesljive mreže izvajalcev zdravstvenih storitev, ki prebivalstvu omogoča ustrezno dostopnost in kakovost oskrbe.
Zavarovalništvo prispeva k stabilnosti
Panelisti so poudarili pomen zapiranja zaščitnih vrzeli, vlogo pozavarovanja in kapitalskih trgov, ter potrebo po javnih–zasebnih partnerstvih, kadar tveganja presegajo zmogljivosti trga. Poseben poudarek je bil na tem, kako nadzorni organi rezultate spremljanja tveganj pretvarjajo v konkretna nadzorniška pričakovanja ter kako lahko inovacije, digitalizacija in podatkovna analitika krepijo odpornost in krepijo zaupanje.
V zaključku je razprava izpostavila, da dolgoročna odpornost zahteva mednarodno sodelovanje, zlasti med Japonsko in Evropo ter skupno oblikovanje sistemov, kjer zavarovalništvo presega zgolj prenos tveganj in aktivno prispeva k stabilnosti, zaupanju in trajnostnemu razvoju družbe. Zavarovalniški panel je tako predstavljal pomemben in vsebinsko poglobljen prispevek na konferenci in je jasno pokazal potrebo po izmenjavi izkušenj in dobrih praks med Slovenijo in Japonsko na področju upravljanja tveganj, regulacije in razvoja novih zavarovalnih rešitev.
Potencial sodelovanja v energetiki
V nadaljevanju konference so bile izpostavljene priložnosti, ki jih ponuja povezovanje obeh trgov. Predstavljen je bil okvir japonskih čezmorskih investicij pod okriljem Japonskega inštituta za čezmorske naložbe in JETRO (Japonska organizacija za zunanjo trgovino).
Posebna pozornost je bila namenjena regulatornemu okolju v Sloveniji, upravljanju državnega dolga ter razvoju inovativnih finančnih instrumentov, vključno z ESG financiranjem, tehnologijo razpršenih evidenc (DLT) in zelenimi financami. Razprava je pokazala, da imata obe državi interes za tesnejše sodelovanje tudi na področju energetike in trajnostnega prehoda.
Zaključni panel, ki ga je moderiral minister Boštjančič, se je osredotočil na geopolitično negotovost, digitalizacijo finančnih sistemov ter vprašanje, kako v takšnem okolju ohranjati stabilnost, zaupanje in dolgoročno odpornost.
Konferenca je potrdila pomen stalnega dialoga med Slovenijo in Japonsko. Uspešna izdaja samurajske obveznice že drugo leto zapored je bila izpostavljena kot dokaz kredibilnosti Slovenije na japonskem trgu ter dolgoročne usmerjenosti sodelovanja med državama. Dogodek je tako predstavljal pomemben korak k poglobitvi bilateralnih odnosov, krepitvi finančnega sodelovanja in odpiranju novih priložnosti za strateška partnerstva med Slovenijo in Japonsko.
Slovenija in Japonska imata več skupnega, kot bi si mislili (PDF, 181.31 KB)