Smo Slovenci ustrezno zaščiteni pred naravnimi nesrečami?

Po lanskih avgustovskih poplavah je Agencija za zavarovalni nadzor na več načinov ocenila zavarovalno vrzel pri tveganjih pred naravnimi nesrečami. Najprej smo primerjali podatke SURS-a o vseh hišah in etažnih stanovanjih v državi s podatki zavarovalnic o številu sklenjenih polic za zavarovanje doma v letu 2023 (DOM). Polno zavarovanih je 21 % hiš, kar pomeni, da več kot tri četrtine hiš nima ustrezne zaščite (Slika 1). Brez zavarovanja za potres je 79 % hiš, brez zavarovanja za poplavo pa 65 % hiš. Slaba tretjina hiš nima sklenjenega nobenega domskega zavarovanja.

Slika 1: Vrzel pri zavarovanju stanovanjskih hiš

Pri etažnih stanovanjih je zavarovalna vrzel še večja in znaša 87 % (Slika 2). Kar dve tretjini stanovanj nima sklenjenega nobenega domskega zavarovanja, medtem ko ima zavarovanje za poplavo sklenjenih 17 % stanovanj.

Slika 2: Zavarovalna vrzel pri etažnih stanovanjih

Pri tej prvi oceni vrzeli je potrebno upoštevati, da so v izračun vključene samo tri največje zavarovalnice v Sloveniji in da ima en nosilec gospodinjstva lahko v lasti več stanovanj, zato smatramo, da je ta ocena zavarovalne vrzeli nekoliko precenjena.

Pri drugem načinu ocenjevanja velikosti vrzeli smo izhajali iz podatkov, pridobljenih na podlagi Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG) za leto 2022. Iz ankete izhaja, da 20 % lastnikov nima izdatkov za domsko zavarovanje. Za ostalih 80 % smo na podlagi podatkov slovenskih zavarovalnic upoštevali, da je približno polovica takih, ki imajo tudi zavarovanje za poplavo, in približno tretjina zavarovanih za potres. Zato je ocenjeno, da je vrzel iz naslova zavarovanja poplav, merjena v deležu nezavarovanih gospodinjstev, 60 %, iz naslova potresa pa 75 %. Pozitivno je, da se delež takih, ki so brez izdatkov za zavarovanje s časom znižuje (od dobrih 25 % v letu 2015 se je znižal na slabih 20 % v letu 2022).

Slika 3: Zavarovalna vrzel z vidika gospodinjstev

Za izhodišče pri tretjem načinu smo uporabili podatke o odhodkih za škode slovenskih zavarovalnic za škode po avgustovskih poplavah in ocene vlade o dejanskih škodah na stavbah. Ocena vlade o neposredni škodi avgustovske poplave znaša 384,7 mio EUR na delno uničenih in uničenih stavbah ter 118,8 mio EUR delna škoda na zgradbah (UKOM, 2024). Po podatkih slovenskih zavarovalnic znaša ocena izplačanih odškodnin 152,3 mio EUR. Iz navedenega je razvidno, da velikost zavarovalne vrzeli pri zavarovanju za primer poplave potrjujejo tudi podatki o zadnji avgustovski poplavi (Slika 4).

Slika 4: Zavarovalna vrzel – avgustovske poplave

Ne glede na to, katera ocena najbolje odraža realno stanje, lahko zaključimo, da je zavarovalna vrzel enostavno prevelika in se moramo vsi skupaj (zavarovalnice, država, regulator) truditi, da trenutno stanje izboljšamo. Agencija je konkretno pristopila k naslavljanju navedenega izziva, zato bo v okviru svojih aktivnosti s ciljem povečanja osveščenosti tudi v septembru organizirala mednarodno konferenco z naslovom »Narava je izbrala vroče – Temperatura narašča, zavarovalništvo na prelomu?«, v okviru katere bodo predstavljene tudi nekatere dobre prakse pri premoščanju zavarovalne vrzeli iz tujine. Več o konferenci si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.konferenca-azn.si.

Smo Slovenci ustrezno zaščiteni pred naravnimi nesrečami? (PDF, 158.12 KB)