Agencija za zavarovalni nadzor želi pojasniti dileme potrošnikov v zvezi z višanjem zavarovalnih premij, vplivom inflacije ter zadostno višino zavarovalne vsote.
Zavarovalna premija je znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici v zameno za obveznost zavarovalnice, da v primeru zavarovalnega primera izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino. Premija lahko poleg osnovne zavarovalne zaščite vključuje tudi različne prispevke, davke in druge stroške, ki jih določa zakonodaja ali zavarovalna pogodba.
Agencija za zavarovalni nadzor kot finančni regulator izvaja bonitetni nadzor nad zavarovalnicami in preverja, ali zavarovalnice poslujejo zakonito in v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, do cenovne politike zavarovalnic pa se Agencija ne opredeljuje. Zavarovalnice namreč višino premije določajo glede na različne dejavnike, kot so vrsta zavarovanja, stopnja tveganja, trajanje zavarovanja in drugi pogoji, ki jih določi zavarovalnica. Vsekakor pa morajo zavarovalnice pri določitvi in spremembi zavarovalne premije spoštovati zakonodajo, sklenjene zavarovalne pogodbe in pripadajoče splošne pogoje.
Potrošnikom predlagamo, da naj bodo pozorni ali gre za zvišanje premije tekom trajanja zavarovanja ali za novo sklepanje zavarovanja z višjo ponudbo, saj so od tega odvisne njihove možnosti v zvezi s tem. Zavarovalnica je tista, ki bo potrošnikom pojasnila razloge za višjo predlagano zavarovalno premijo. Razlogi za spremembe so običajno v spremembah tveganj, zakonskih določb in ekonomskih okoliščin ter premijskih cenikov.
Ob sklenitvi zavarovanja
Skladno z Zakonom o zavarovalništvu, je potrošnik ob sklenitvi zavarovalne pogodbe pisno obveščen o številnih podatkih, med katerimi so tudi navedba splošnih zavarovalnih pogojev, ki veljajo za zavarovalno razmerje, višina premije, pri čemer je zavarovalna premija razčlenjena na zavarovalno premijo za posamezne nevarnosti, če zavarovalno razmerje krije nevarnosti iz več zavarovalnih vrst, višina prispevkov, davkov in drugih stroškov, ki se zaračunavajo poleg premije, in skupni znesek plačil. Že ob sklenitvi se torej potrošnik lahko seznani z določili splošnih pogojev o morebitnih spremembah na zavarovalni pogodbi, tudi s spremembo premije.
Med trajanjem zavarovanja
V času trajanja zavarovalne police lahko do sprememb v zavarovalni premiji pride, če je tako določeno v splošnih pogojih zavarovanja, in v primerih, ki so določeni z zakonom.
Tako Obligacijski zakonik ureja posebne določbe o dopustnosti spreminjanja višine zavarovalne premije, odmik od take ureditve ni dopusten. Gre za primere povečanja ali zmanjšanja nevarnosti pri premoženjskih zavarovanjih (938. in 940. člen). Če se nevarnost poveča do te mere, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, lahko odstopi od nje. Če bi zavarovalnica sklenila pogodbo le proti višji premiji, lahko predlaga novo višino premije. Če zavarovalec ne privoli v novo višino premije v 14 dneh, pogodba preneha. V primeru zmanjšanja nevarnosti ima zavarovalec pravico zahtevati zmanjšanje premije, in če zavarovalnica ne privoli, lahko zavarovalec odstopi od pogodbe.
VPLIV INFLACIJE
Podatki SURS za januar 2025 kažejo 2,0 % letno stopnjo rasti cen. Inflacija pomembno vpliva na zavarovalne premije in zavarovalne vsote, kar zahteva prilagoditve tako pri izračunu premij kot pri izplačilih zavarovalnin, da se ohrani realna vrednost zavarovalnih obveznosti.
Pred časom so trije krovni evropski nadzorniki, to so EIOPA, EBA in ESMA, objavili interaktivno zloženko, s katero so potrošnike opozorili, kakšen vpliv ima inflacija na njihov denar in kako dvig obrestnih mer vpliva na vrednost njihovih sredstev. Zloženka je še vedno aktualna, zato vas vabimo, da si jo preberete: https://www.a-zn.si/wp-content/uploads/2023.0815_SL_03.pdf (PDF, 2.90 MB)
Potrošnikom svetujemo, naj podrobno preberejo vsebino zavarovalne police in pripadajoče splošne pogoje ter preverijo razlog za morebitno povišanje zavarovalne premije. Morda je zavarovalnica v novi ponudbi zvišala zavarovalno vsoto oz. opravila indeksacijo, da bo zavarovalna vsota v primeru morebitnega škodnega dogodka dovolj visoka za sanacijo škode, ki bo zaradi vpliva inflacije višja, kot bi bila npr. ob sklenitvi.
Pri tem želimo potrošnike na primeru zavarovanja doma opozoriti na pomembnost pravilne določitve zavarovalne vsote. Gre za najvišji znesek, do katerega ob zavarovalnem primeru jamči zavarovalnica in je določen v zavarovalni polici.
O podzavarovanju govorimo, če je zavarovalna vsota nižja od dejanske vrednosti zavarovanega doma. Ob škodnem dogodku bo zato odškodnina sorazmerno nižja, kot je dejanska škoda. O nadzavarovanju pa, ko je zavarovalna vsota višja od dejanske vrednosti zavarovanega doma. Zaradi načela prepovedi obogatitve zavarovalnica povrne le dejansko škodo kljub višje določeni zavarovalni vsoti. Več o zavarovanju doma, si lahko preberete v Priročniku za potrošnike Zavarujemo svoj dom azn-brosura-2023_slo.pdf (PDF, 1.68 MB)
Spremembe v zavarovalnih premijah in zavarovalnih vsotah so v zavarovalništvu popolnoma običajne. Preverite svojo zavarovalno polico in se prepričajte, da so vaša zavarovanja ustrezno prilagojena trenutnim gospodarskim razmeram. Če vas zanima več o tem, kako inflacija vpliva na zavarovalnice, vas vabimo, da si preberete naslednjo objavo: https://www.a-zn.si/vpliv-inflacije-na-zavarovalnice/
Sprememba zavarovalne premije (PDF, 125.05 KB).