Agencija za zavarovalni nadzor v okviru opravljanja nadzora nad zavarovalnicami in drugimi subjekti (v nadaljevanju: zavarovalnica), nad katerimi opravlja nadzor v skladu z določili 295. do 301. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T in 84/24 – odl. US, v nadaljevanju: ZZavar-1) in predloga s strani Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) v okviru strokovnega pregleda načela preudarne osebe podaja stališče in jasna pričakovanja zavarovalnic v zvezi s prepoznavanjem, opredelitvijo in upravljanjem tveganih/kompleksnih naložb v skladu z načelom preudarne osebe.
Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Uradni list Evropske unije L 335 z dne 17. 12. 2009, v nadaljevanju: Solventnost II) je v 132. člen Direktive uvedela načelo preudarne osebe in vsebuje določbe kako bi morala podjetja (zavarovalnice in pozavarovalnice) vlagati svoja sredstva. Solventnost II ne predpisuje konkretnih omejitev glede naložb, vendar to ne pomeni, da lahko zavarovalnice sprejemajo nepreudarne odločitve o naložbah.
Zavarovalnica naj vsa sredstva nalaga samo v sredstva in finančne instrumente, katerih tveganja lahko primerno opredeli, meri, spremlja, upravlja, nadzira in o njih poroča ter ustrezno upošteva v svoji oceni solventnostnih potreb. Naložena sredstva morajo zagotavljati varnost, kakovost, likvidnost in donosnost njenega celotnega portfelja.
Agencija za zavarovalni nadzor se v nadzornih postopkih na podlagi pomembnih informacij iz različnih virov kot tudi pridobljenih podatkov osredotoča na pomembna trenutna in prihodnja tveganja s katerimi se soočajo zavarovalnice ter prednostno razvršča nadzorne dejavnosti s pomočjo uporabe interno vzpostavljene metodologije ter kvalitativnih in kvantitativnih indikatorjev.
Agencija za zavarovalni nadzor prepoznava tvegane/kompleksne naložbe kot naložbe, ki ne spadajo v klasične naložbene razrede kot so delnice, obveznice, posojila, nepremičnine, depoziti in denarna sredstva. Ne glede na zgoraj omenjeno, pa se pri opredelitvi tvegane/kompleksne naložbe hkrati upošteva tudi varnost, kvaliteto (notranja značilnost naložb, kreditna kvaliteta in zunanji dejavniki), likvidnost in donosnost naložbe.
Zaradi specifičnih lastnosti tveganih/kompleksnih naložb je ocena tveganj, ki izhajajo iz takšnih naložb zelo omejena, kar je pogosto posledica pomanjkljivih informacij o posamezni naložbi.
Agencija za zavarovalni nadzor bo v okviru nadzorniškega pregleda posebej pozorna na vrste naložb s sledečimi CIC kodami: 5 (strukturirani vrednostni papirji), 4 (kolektivni naložbeni podjemi npr. nepremičninski skladi, alternativni skladi, skladi zasebnega kapitala, infrastrukturni skladi itd.), 3 (lastniški kapital npr. delnice brez bonitetne ocene, delnice brez delujočega trga), 28 (podrejene obveznice) in drugi podobni finančni instrumenti. Agencija za zavarovalni nadzor bo spremljala spremembe na trgu in po potrebi dopolnila/spremenila opredelitev tveganih/kompleksnejših naložb.
Agencija za zavarovalni nadzor pričakuje, da ima zavarovalnica med drugim: