Svetovni trg dosegel 2.200 milijard evrov, slovenski se bliža dvema milijardama evrov.
Svetovni trg premoženjskih in nezgodnih zavarovanj je v zadnjih dvajsetih letih doživel izjemno rast in se povečal na impresivnih 2.200 milijard evrov, kar predstavlja podvojitev obsega. To razkriva najnovejše poročilo švicarskega Swiss Re Institute, objavljeno v začetku septembra. Rast ni bila le kvantitativna – sektor je postal bistveno bolj učinkovit pri ocenjevanju, upravljanju in prenosu tveganj, kar mu omogoča ohranitev kapacitete tudi v časih povečane negotovosti. Ključni dejavniki rasti vključujejo naraščajoče izgube zaradi naravnih katastrof, kopičenje premoženja ter inflacijske pritiske v gospodarstvu.
Podobne stopnje rasti in vzroki za rast veljajo tudi za Slovenijo. Bruto obračunane premije premoženjskih zavarovanj so v letu 2004 znašale okoli 730 milijonov evrov, v letu 2024 pa 1.765 milijonov evrov (kar predstavlja 142 % rast).
Manjši igralci in novi načini prenosa tveganj
Značilnost vse bolj zrelega (po)zavarovalnega trga je vstop manjših, specializiranih igralcev, ki spodbujajo učinkovitost celotne panoge. Posebno vlogo pri tem igrajo t.i. »captive« zavarovalnice, lastne (notranje) zavarovalnice velikih podjetij, ki sedaj beležijo že med 55 in 73 milijardami evrov svetovnih zavarovalnih premij. Te omogočajo podjetjem samozavarovanje pogostejših (običajnih) tveganj, medtem ko za večja tveganja uporabljajo tudi pozavarovalno zaščito. Dodatno kapaciteto zagotavljajo tudi javni, zasebni ali javno-zasebni zavarovalniški skladi ter alternativna zavarovanja.
V Sloveniji »captive« zavarovalnice za zdaj niso prisotne, saj jih velikost trga in regulativni okvir ne spodbujata, vendar pa bi lahko v prihodnje predstavljale priložnost za večja podjetja pri upravljanju lastnih tveganj.
Pozavarovanje raste hitreje od primarnega trga
Pozavarovanje doživlja še hitrejšo rast kot primarno zavarovanje. Premije pozavarovanja so v zadnjem desetletju rasle s sedemodstotno povprečno letno stopnjo, medtem ko je rast primarnih premoženjskih in nezgodnih zavarovanj znašala 4,2 %. Ta trend kaže na strukturno premikanje večjega deleža tveganj proti pozavarovateljem, ki ostajajo steber stabilnosti celotnega sistema. Večplastna arhitektura prenosa tveganj –od specializiranih primarnih zavarovateljev do pozavarovateljev in naprej do retrocesije (prenos dela tveganja z ene pozavarovalnice na drugo), podprta z alternativnim kapitalom – je sicer povečala kapitalsko učinkovitost in tržno odpornost, vendar je hkrati ustvarila nove odvisnosti od kapitalskih trgov in razpoloženja vlagateljev.
Podoben trend zaznavamo tudi za Slovenijo, saj so se bruto obračunane premije povišale s 148 milijonov evrov v 2004 na 578 milijonov evrov v 2024 (kar predstavlja 290 % rast).
Nadaljnja rast vzporedna z BDP-jem
Jérôme Jean Haegeli, glavni ekonomist Swiss Re, poudarja, da hitra širitev trga premoženjskih in nezgodnih zavarovanj ni le vprašanje obsega, temveč tudi večje zmogljivosti in odpornosti. Swiss Re Institute napoveduje, da bodo svetovne premije v naslednjih desetih letih rasle v skladu z rastjo BDP-ja in se do leta 2040 skoraj podvojile. V naslednjem desetletju naj bi se tudi nadaljevali trenutni trendi, rast premoženjskih zavarovanj pa bo spodbujala predvsem izpostavljenost naravnim katastrofam.
Svetovni trg premoženjskih zavarovanj se je v dveh desetletjih podvojil (PDF, 129.14 KB)