Upoštevanje dejavnikov ESG pri trajnostnem financiranju je naložba v odpornost, inovativnost in dolgoročno konkurenčnost.
Izobraževalni center Združenja bank Slovenije (ZBS) je v sodelovanju z Odborom za trajnostno financiranje pri ZBS v začetku septembra v Ljubljani organiziral posvet o trajnostnem financiranju, ki so se ga udeležili predstavniki finančne industrije, gospodarstva, regulatornih organov in izobraževalnih ustanov. Na posvetu so bili izpostavljeni ključni razmisleki o pomenu dejavnikov ESG in vlogi finančnega sektorja pri prehodu v trajnostno prihodnost. Na okrogli mizi so sodelovali finančni regulatorji v Sloveniji: Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor.
Upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov (ESG) pri trajnostnem razvoju poslovanja podjetij postaja pomemben dejavnik presoje ustreznosti poslovanja podjetij in tudi pri presoji, ali je podjetje kot tako primerna naložba.
Kaj sporočajo trije dejavniki?
Z upoštevanjem dejavnikov ESG vlagatelji dobijo celovit vpogled v to, kako proučevano podjetje služi vsem svojim deležnikom – zaposlenim, strankam, skupnosti, okolju/planetu in delničarjem. ESG pokaže, kako podjetje ravna z okoljem, kako podjetje ravna z ljudmi in kako je podjetje vodeno.
Posvet je izpostavil ključne razloge, zakaj ESG dejavniki postajajo osrednji kriterij uspešnosti:
– Krepitev odpornosti in znižanje stroškov kapitala. Podjetja, ki vlagajo v energetsko učinkovite tehnologije, krožne prakse in trajnostno upravljanje virov, zmanjšujejo svojo izpostavljenost energetskim šokom in dobavnim motnjam. To jim omogoča dostop do ugodnejših virov financiranj in večjo stabilnost poslovanja,
– Konkurenčna prednost na trgu: sledenje dejavnikom ESG ustvarja nova delovna mesta in poslovne priložnosti, hkrati pa krepi zaupanje potrošnikov, zaposlenih in partnerjev. Podjetja, ki jih uresničujejo, lažje privabijo talente, gradijo ugled in povečujejo lojalnost strank,
– Odgovornost do prihodnjih generacij – trajnostno financiranje je most med gospodarskim razvojem in varstvom okolja ter družbeno pravičnostjo. Današnje odločitve bodo oblikovale kakovost življenja jutri.
Priporočljiva je postopnost
Posvet je opozoril, da se tudi banke soočajo s posledicami podnebnih sprememb in regulatornimi zahtevami. Okoljska tveganja vplivajo na vse kategorije finančnih tveganj in dolgoročno ogrožajo stabilnost bančnega sistema. Posvet pa je opozoril na nevarnost pretirane togosti pri izvajanju ESG strategij, zlasti zaradi prestroge izključitve določenih sektorjev le-ta lahko zavre financiranje projektov v tranziciji, formalističen pristop k dejavnikom ESG lahko vodi v zeleno zavajanje, omejevanje financiranja pa lahko povzroči izgubo delovnih mest in politični odpor.
Na posvetu je bilo izpostavljeno, naj banke in regulatorji pristopajo k ESG strategijam pragmatično in postopno v ravnotežju med načeli in fleksibilnostjo.
Posvet je opozoril tudi na nov trend v prihodnosti, naraščajoč politični odpor proti zelenim politikam, ki ustvarja negotovost na trgih. Mnogim podjetjem, zlasti manjšim, zeleni prehod še vedno predstavlja strošek. A hkrati vse več podjetij prepoznava koristi: nižje stroške, boljšo prepoznavnost in lažji dostop do financiranja.
Finančne institucije imajo pri tem dvojno vlogo, kot varuhi stabilnosti morajo obvladati podnebna tveganja in na drugi strani kot katalizatorji razvoja usmerjati kapital v trajnostne projekte.
Naložba v prihodnost
Ugotovitev posveta je bila, da ESG ni strošek, temveč naložba v prihodnost. Naložba v odpornost, inovativnost in dolgoročno konkurenčnost. Ključ do uspeha pa je v sodelovanju med finančnim sektorjem, podjetji, regulatorji, akademsko sfero in širšo družbo. Le z usklajenim delovanjem se bo lahko zagotovila trajnostna konkurenčnost, ki temelji na inovacijah, zeleni preobrazbi in odgovornem upravljanju tveganj.
Agencija za zavarovalni nadzor je na posvetu poudarila, da bo revizija direktive Solventnost II v zavarovalniški sektor vnesla načelo sorazmernosti. Ko bo nova direktiva prevedena v slovensko pravo, bo Agencija pristojna, da določi, katere zavarovalnice so male/nekompleksne in katerim se odobrijo poenostavitve. To pomeni, da bo sorazmernost postala tudi del slovenskega nadzornega režima.
Agencija ocenjuje, da so priložnosti, ki jih slovenske zavarovalnice lahko izkoristijo, naslednje:
– z odgovorno naložbeno politiko in zavarovalnimi produkti lahko usmerjajo kapital v trajnostne dejavnosti,
– razvijajo lahko nove produkte in storitve, ki izkoriščajo zeleni prehod (ponudba zavarovanj, ki so usmerjena v ESG),
– transparentno poročanje o tveganjih ESG pa lahko okrepi zaupanje in zavarovalnice lahko s tem prepoznajo potrošnike in trge, ki so bolj ozaveščeni glede podnebnih tveganj.
Tri črke, ki predstavljajo pomembno naložbo v prihodnost (PDF, 159.37 KB)