Tri tveganja, ki jih nadzorniki najbolj spremljajo

IAIS je obravnaval izsledke spremljanja sistemskih tveganj v globalnem zavarovalniškem sektorju.

18. in 19. septembra 2025 je potekal redni sestanek Odbora za makrobonitetna vprašanja (MPC), ki deluje v okviru Mednarodnega združenja nadzornikov zavarovalnic (IAIS). V odboru, ki se osredotoča na ugotavljanje in obvladovanje sistemskih tveganj, sodelujejo tudi predstavniki AZN.

Glavna poudarka tokratnega sestanka sta bila:

• kolektivna razprava med člani glede rezultatov kvalitativnega in kvantitativnega spremljanja morebitnega kopičenja sistemskih tveganj v svetovnem zavarovalniškem sektorju v letu 2024 (Global Monitoring Exercise, v nadaljevanju GME), kar je del celostnega okvira IAIS za upravljanje s sistemskimi tveganji (Holistic Framework, HF), in
• obravnava treh aktualnih makrobonitetnih tematskih področij, ki bodo kasneje vključena v IAIS Letno poročilo o ključnih tveganjih globalnega zavarovalniškega trga (IAIS GIMAR 2025) – in sicer naložb v zasebne posojilne trge (private credit), geoekonomske fragmentacije in uporabe umetne inteligence (AI).

Rezultati globalnega spremljanja sistemskih tveganj

Kolektivna razprava v okviru procesa odkrivanja morebitnega kopičenja sistemskega tveganja v svetovnem zavarovalniškem sektorju je potekala na dveh ravneh. Prva je bila raven posamezne zavarovalne skupine (Individual Insurer Monitoring, IIM) in druga raven celotnega sektorja po jurisdikcijah (Sector-Wide Monitoring, SWM), kjer je sodelovala tudi Slovenija. Trend globalnega spremljanja sistemskih tveganj kaže, da je skupna ocena tveganja (risk score) za celoten pool v letu 2024 upadla za 1,2 %. To vseeno pomeni rast za približno 14 % glede na leto 2019. Upad je predvsem posledica manjših tveganj pri minimalnih jamstvih variabilnih produktov (MGVP) in izboljšane likvidnosti obveznosti.

Ta izboljšanja so bila delno izničena zaradi večje povezanosti sektorja z ostalimi finančnimi sektorji ter zaradi nižje substitutabilnosti. Substitutabilnost meri, v kolikšni meri so specializirane zavarovalne storitve posamezne zavarovalne skupine na trgu nadomestljive brez večjih motenj. Nižja zamenljivost pomeni večji potencialni sistemski vpliv.

V medsektorski primerjavi ostaja bančni rezultat občutno nad zavarovalniškim. Za zavarovalnice najbolj zvišuje oceno kazalnik modelno vrednotenih nelikvidnih naložb (Level 3 Assets). Med posameznimi finančnimi skupinami je zavarovalniška skupina Allianz (Nemčija) v 2024 napredovala na 2. mesto, za skupino JP Morgan (ZDA). Med posameznimi zavarovalnicami imajo najvišje ocene: Allianz (visok delež modelno vrednotenih nelikvidnih naložb, visok delež finančnih derivatov in visoka medsektorska povezanost), sledi Ping An iz Kitajske (visok delež obveznosti do finančnega sektorja, visok delež kratkoročnega financiranja) in Legal & General iz Združenega kraljestva (visok deleža modelno vrednotenih nelikvidnih naložb ter visok delež naložb v finančne derivate).

Aktualna tematska področja

V razpravi o aktualnih tematskih področjih so bila obravnavana tveganja, povezana z naložbami v zasebne posojilne trge. Čeprav so trenutne izpostavljenosti zavarovalnic razmeroma nizke, se povečujejo pomisleki glede likvidnosti tovrstnih naložb, njihovega vrednotenja in potencialnega sistemskega vpliva ob večji rasti trga.

Druga obravnavana tema so bili učinki geoekonomske fragmentacije, ki se odraža v nestanovitnosti finančnih trgov, vpliva na dobavne verige na trgih in posledično vpliva tudi na poslovne modele zavarovalnic, s tem pa tudi na solventnost in stabilnost zavarovalniškega sektorja.

Tretja tema je zajemala tveganja in priložnosti, povezane s hitrim širjenjem uporabe umetne inteligence. Posebej so bili poudarjeni izzivi glede odgovornosti in pravne varnosti, upravljanja in nadzora nad rabo AI (governance), pristranskosti in razložljivosti modelov, varstva podatkov in kibernetske varnosti, odvisnosti od tretjih ponudnikov ter morebitnih »silent cover« vrzeli. Ob tem je bil izpostavljen pomen jasnih internih pravil, skladnosti z EU AI Act, razvoja dodatkov in specializiranih produktov za tveganja, povezana z AI, ter previdnosti zaradi naložbene koncentracije v peščici vodilnih tehnoloških podjetij. Zaključki teh treh razprav bodo vključeni v globalno poročilo o zavarovalnem trgu za leto 2025 (GIMAR 2025).

Metodološke spremembe za obdobje 2026–2028

V okviru triletnega pregleda metodologije GME, ki bo podlaga za cikel spremljanja globalnih sistemskih tveganj v obdobju 2026–2028, je bil obravnavan okvirni predlog dopolnilnih kazalnikov. Predlog pokriva šest vsebinskih sklopov in predvideva kombinacijo novih ter posodobljenih meril, pri čemer končno število kazalnikov še ni potrjeno in bo določeno v drugi polovici leta 2025. Odbor je obravnaval tudi učinke prehoda na računovodski standard IFRS 17 ter razlike do US GAAP, s ciljem povečati primerljivost rezultatov v okviru GME na ravni IIM med zavarovalnicami, ki uporabljajo različne računovodske standarde.

Zaključek
Rezultati sestanka predstavljajo pomemben vpogled v trenutno stanje sistemskih tveganj v globalnem zavarovalniškem sektorju. Kljub izboljšanju glavnih kazalnikov ostajajo izzivi, povezani z novimi tehnologijami, geopolitično situacijo in razvojem finančnih trgov, ki zahtevajo stalno spremljanje in prilagajanje nadzornih pristopov.

Tri tveganja, ki jih nadzorniki najbolj spremljajo (PDF, 179.16 KB)