Letošnja neurja Sloveniji ne prizanašajo. Pogoste toče povzročajo škodo na avtomobilih, močan veter na hišah poleg tega pa so neurja prizadela tudi različne kmetijske poljščine. To dogajanje bo vsekakor imela negativen vpliv na poslovanje zavarovalnic v letošnjem letu, v Agenciji za zavarovalni nadzor pa ne pričakujemo, da bi se zaradi tega poslabšala njihova kapitalska trdnost.
Odgovarjamo na nekatera najpogostejša vprašanja povezana s škodami, ki so posledice naravnih nesreč.
Ali obstaja okvirna ocena škod, ki so jih povzročila poletna neurja in jih bodo zavarovalnice dejansko krile?
Za ocene škod je še prehitro. Trenutno podatke zbirajo zavarovalnice, Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik pa tovrstne podatke zbira na letni ravni. V letu 2021 so zavarovalnice za škode iz naslova naravnih nesreč plačale slabih 90 milijonov evrov
.
Če pogledamo še malo nazaj, so bile najvišje odškodnine plačane v letu 2008. V celem letu so zavarovalnice za škode, ki so jih povzročile naravne nesreče izplačale skoraj 140 milijonov evrov. Padavine s točo in močnimi sunki vetra so 15. in 16. 8. 2008 povzročile najvišjo plačano odškodnino za posamezni dogodek, ki je znašala skoraj 85 milijonov evrov.
Drugi največji škodni dogodek, ki se je prav tako zgodil leta 2008, je bil vihar s točo s plačano odškodnino v višini 45 milijonov evrov. Tretji škodni dogodek po višini plačane odškodnine predstavlja žled v letu 2014 s plačano odškodnino v višini skoraj 28 milijonov evrov. Skupaj so plačane odškodnine za vse škodne dogodke, ki so jih povzročile naravne nesreče od leta 2006 do leta 2020 znašale 850 milijonov evrov.
Največji delež plačanih odškodnin predstavljajo škode na nepremičninah, sledijo škode na avtomobilih.
Kako te škode vplivajo na poslovanje zavarovalnic?
Zavarovalnice omejijo vpliv takih katastrofalnih dogodkov na njihovo poslovanje s sklenitvijo pozavarovalnih pogodb. Ustrezni pozavarovalni programi zagotavljajo zavarovalnicam, da tovrstni dogodki omejeno vplivajo tako na njihove izide poslovanja kakor tudi na kapitalsko ustreznost zavarovalnic. Kakšen bo dejanski vpliv na izide poslovanja je še težko oceniti, ker je pred nami še polovica leta in je veliko odvisno tudi še od dogajanja v preostali polovici leta. Glede na to, da so naše zavarovalnice visoko kapitalizirane, pa ne pričakujemo težav.
Pozavarovanje tovrstna tveganja tudi geografsko razprši. Je pa posledica takih, s škodnega vidika slabših let, podražitev pozavarovalnih kritij, kar se v končni fazi prelije v premije zavarovalnih produktov. Posledice letošnjih neurij bomo zavarovanci po vsej verjetnosti čutili pri premijah zavarovanj v naslednjem letu.
Ali lahko država kako pripomore pri blaženju tovrstnih škod?
Država z določenimi predpisi, na primer z zahtevami po protipotresni gradnji, zmanjšuje škode iz naslova naravnih nesreč. V Agenciji za zavarovalni nadzor ocenjujemo, da bi bilo potrebno narediti več za ozaveščanje prebivalstva o pomembnosti zavarovanja, kajti to omogoča hitro sanacijo škod.
Vse kaže, da bodo vremenski pojavi, kakršnim smo priča v zadnjem času, vedno pogosteje z nami tudi v prihodnje. Temu se bodo morale prilagoditi različne industrije, tudi zavarovalniška. S produkti in rešitvami, ki bodo odgovarjale na izzive, ki jih prinašajo vremenske ujme. Zavarovalnice že sedaj z nižjimi premijami spodbujajo ukrepe zavarovancev, ki blažijo morebitne škode (npr. avtomobilski trgovci imajo skladišča avtomobilov na različnih lokacijah, praviloma pod streho, kmetje pridelke zaščitijo s protitočnimi mrežami)
Je teh škod letos res več, ali je tak samo občutek?
Letošnje leto bo izstopalo od povprečja po višini plačanih odškodnin, kajti toča je bolj pogosta in tudi večja, kot je bilo to v preteklih letih. V sosednji Italiji so konec julija izmerili največjo točo v Evropi doslej. Ledena gmota je imela premer 19 centimetrov.
V 15 letih za škodo v vremenskih ujmah skoraj 850 milijonov evrov
