Naravne nesreče v letu 2025: tiha tveganja so povzročila rekordno škodo
Naravne nesreče so v letu 2025 znova povzročile ogromno gospodarsko škodo, vendar tokrat brez enega samega velikega, odmevnega dogodka, kot je na primer uničujoč orkan. Največ izgub so namreč povzročili manj izpostavljeni, a vse pogostejši pojavi, kot so požari, neurja in poplave. Po podatkih Swiss Re Institute so ti tako imenovani sekundarni dejavniki prispevali kar 92 odstotkov vseh zavarovanih izgub na svetu.
Skupna vrednost zavarovanih izgub je v letu 2025 dosegla 107 milijard ameriških dolarjev. Čeprav je to nekoliko pod dolgoročnim povprečjem, številka ostaja visoka. Razlog ni en sam velik dogodek, temveč veliko število manjših nesreč, ki so prizadele gosto poseljena in premožna območja.
Požari in neurja v ospredju
Med najdražjimi dogodki izstopajo obsežni požari v Los Angelesu, ki so povzročili okoli 40 milijard dolarjev zavarovanih izgub, kar je največ doslej za požare. Veliko škode so povzročila tudi močna neurja s točo in vetrom, ki so po svetu skupaj povzročila za približno 51 milijard dolarjev izgub. Po drugi strani so bile poplave v tem letu manj izrazite kot običajno.
Škoda bo še naraščala
Strokovnjaki opozarjajo, da leto 2025 ni znak izboljšanja, temveč prej posledica nekoliko ugodnejših vremenskih okoliščin. Dolgoročni trend ostaja jasen: škoda zaradi naravnih nesreč se vsako leto povečuje za približno pet do sedem odstotkov. Če se razmere vrnejo na običajno raven, bi lahko izgube že v letu 2026 dosegle skoraj 150 milijard dolarjev, v skrajnem primeru pa celo več kot 300 milijard.
Glavni razlog za rast škode ni zgolj vreme, temveč predvsem način, kako se razvijajo družba in prostor. Ljudje gradijo vedno več in vedno dražje objekte na območjih, ki so izpostavljena naravnim nevarnostim. Analize kažejo, da je več kot 80 odstotkov rasti škode v zadnjih desetletjih posledica prav tega, večje izpostavljenosti.
Velik razkorak pri zavarovanosti
Ob tem pa pomembno vlogo igrajo tudi podnebne spremembe. V nekaterih regijah se požarne sezone podaljšujejo, neurja postajajo intenzivnejša, vremenski vzorci pa bolj nepredvidljivi. To pomeni, da tveganje narašča hitreje, kot bi ga lahko pojasnili zgolj z večjo pozidanostjo.
Skupna gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč je leta 2025 dosegla približno 220 milijard dolarjev oziroma dobrih 200 milijard evrov, kar ustreza več kot desetim slovenskim letnim proračunom. Od tega je bilo skoraj polovica zavarovana, kar je največ doslej. Kljub temu pa velik del sveta ostaja slabo zaščiten. V številnih državah v razvoju večina škode še vedno ni krita z zavarovanji, kar pomeni, da posledice katastrof pogosto neposredno nosijo prebivalci.
Ključna bo priprava na prihodnost
Strokovnjaki poudarjajo, da bo v prihodnje ključno boljše razumevanje tveganj, prilagajanje na nove razmere in širša dostopnost zavarovanj. Le tako bo mogoče omejiti naraščajočo škodo in hkrati zagotoviti, da bodo ljudje in gospodarstvo bolje pripravljeni na naravne nesreče, ki postajajo vse pogostejše in vse dražje.
Več o poročilu Swiss Re Institute si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.swissre.com/institute/research/sigma-research/sigma-2026-01-natcat-2025-wildfire-storm-risk.html
V naravnih nesrečah izpuhtelo deset slovenskih proračunov (PDF, 173.99 KB)