Agencija za zavarovalni nadzor ugotavlja, da so ženske v Sloveniji v zavarovalništvu premalo zastopane v organih vodenja in nadzora, prav tako v tem pogledu v zadnjih letih ni zaznati bistvenega izboljšanja. Agencija podpira prizadevanja za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov v vodstvenih in nadzornih organih družb.
Agencija za zavarovalni nadzor (Agencija) skladno z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-1) presoja sistem upravljanja v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah oziroma drugih nadzorovanih subjektih. ZZavar-1 med drugim določa sestavo uprave in nadzornega sveta tako, da je zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno upravljanje, v tej zvezi relevantna pa so tudi določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Glede politike raznolikosti, ki se nanaša na organe vodenja oziroma nadzora posamezne družbe, je potrebno izpostaviti vidik uravnoteženosti spolov v teh organih. Prizadevanja za bolj uravnoteženo spolno zastopanost v poslovodnih in nadzornih organih gospodarskih družb potekajo že vrsto let, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. V letu 2022 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2022/2381 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (Direktiva). Direktiva izhaja iz enakosti kot temeljne vrednote in je usmerjena k zagotavljanju enakosti med moškimi in ženskami v delovnem življenju.
Prepočasen napredek pri doseganju uravnoteženosti
Izhajajoč iz navedb v Direktivi, Evropska unija podpira reforme, zasnovane za odpravo trajnih neenakosti spolov ter spodbuja sprejem ukrepov, ki vplivajo na dejavno udeležbo žensk v organih odločanja. Ugotovljeno je, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost. Prisotnost žensk v organih družb izboljšuje upravljanje družbe, raznolikost spolov na najvišji vodstveni ravni pa pozitivno prispeva tudi k finančni uspešnosti poslovanja. Kljub dokazom o koristnih učinkih uravnotežene zastopanosti spolov, pa so ženske, še zlasti v najvišjih organih odločanja družb, nezadostno zastopane.
Izkušnje kažejo, da napredek pri doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških poteka zelo počasi, a se z uvedbo zavezujočih ukrepov precej poveča. Direktiva med drugim določa za družbe, ki kotirajo na borzi, količinske cilje v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov, in sicer vsaj 40-odstotno zastopanost nezadostno zastopanega spola na neizvršnih direktorskih mestih oziroma vsaj 33-odstotno zastopanost nezadostno zastopanega spola vseh direktorskih mest, tako izvršnih kot neizvršnih, katere naj bi navedene družbe dosegle do 30. junija 2026.
Slovenija za povprečjem EU
Po razpoložljivih podatkih je Slovenija na področju raznolikosti spolov zaostajala za povprečjem Evropske unije, v zadnjih letih pa se je stanje celo poslabšalo. To potrjujejo tudi mednarodne primerjave. Na primer, na lestvici enakosti med spoloma pri Svetovnem gospodarskem forumu je bila Slovenija uvrščena v letu 2019 na 11. mesto, v letu 2021 pa na 41. mesto (vir: javne objave Združenja nadzornikov Slovenije – ZNS).
V preteklih letih so bile v Sloveniji že izvedene različne aktivnosti za spodbujanje doseganja bolj uravnotežene spolne raznolikosti v organih vodenja in nadzora. V letu 2019 je bila s strani ZNS podana Pobuda za prostovoljno doseganje zastavljenih ciljev na tem področju (Pobuda), vendar pa pomembnejši napredek s samoregulacijo ni bil dosežen, niti ni bilo opaziti premika kasneje, z novelo ZGD-1 v letu 2021, ki je določila razkritje ciljev politike raznolikosti in njihovega doseganja.
V letu 2022 je bila dana tudi pobuda za zakonsko ureditev uravnoteženosti spolov v poslovodnih in nadzornih organih gospodarskih družb s strani ZNS in Združenja Manager. Sočasno s Pobudo se na proučevanem področju že več let spremlja stanje v nekaterih družbah v Sloveniji, ki so vključene v opazovanje. Iz nedavnega Poročila o napredku za doseganje ciljne spolne raznolikosti za obdobje 1. 1. 2024 do 30. 4. 2024, pripravljenega s strani družbe Deloitte Slovenija in ZNS, je razvidno, da znaša delež žensk v organih vodenja 21,8 % in v organih nadzora 28 % oziroma je delež zastopanosti žensk v organih vodenja in nadzora v proučevanih 52-ih borznih in državnih družbah skupaj 26 %. Od teh je 28 družb (54 %), ki ne dosegajo nobenega od zastavljenih ciljev spolne raznolikosti, ob tem pa je 8 družb v celoti brez spolne raznolikosti (vir: javne objave ZNS).
Tudi v zavarovalništvu nižja zastopanost žensk
Agencija ugotavlja, da so ženske manj zastopane v organih vodenja in nadzora tudi na področju zavarovalništva v Sloveniji, prav tako v tem pogledu v zadnjih letih ni zaznati bistvenega izboljšanja. Po podatkih iz nabora petnajstih v proučevanje vključenih zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb je konec leta 2023 znašal delež žensk v organih vodenja in nadzora skupaj 24 %, delež pa se v primerjavi z letom 2019 ni spremenil.
Agencija podpira prizadevanja za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov v vodstvenih in nadzornih organih družb. Agencija ob tem priporoča, upoštevaje zgoraj povzete navedbe in ugotovitve, da zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe intenzivneje pristopijo k aktivnostim za večje vključevanje ter zastopanost žensk v organih vodenja in nadzora, z namenom doseganja uravnotežene zastopanosti spolov na najvišjih odločevalskih ravneh.
V Sloveniji (pre)nizka zastopanost žensk na vodilnih položajih v zavarovalništvu (PDF, 132.92 KB)