Vedno hujše je, a velik del škod ostaja nezavarovan

IAIS opozarja: širjenje vrzeli v zavarovalni zaščiti pred naravnimi nesrečami povečuje sistemska tveganja za finančni sistem in zmanjšuje odpornost gospodarstva

Dne 6. novembra 2025 je Mednarodno združenje zavarovalnih nadzornikov (IAIS) javno objavilo posebno izdajo svojega letnega poročila o stanju na globalnem zavarovalniškem trgu (GIMAR) za leto 2025, posvečeno temi vrzeli v zavarovalni zaščiti pred naravnimi nesrečami (povezava do dokumenta (PDF)). Naslavljanje vrzeli v zavarovalni zaščiti pred naravnimi nesrečami je sicer eno od strateških področij, določenih v Strateškem planu dela IAIS za obdobje 2025-2029, s ciljem krepitev finančne stabilnosti finančnih sistemov in odpornosti gospodarstev ter družbe kot celote. Vodja izvršnega odbora IAIS Shigeru Ariizumi je ob objavi poudaril: »Zavarovalništvo ima ključno vlogo pri ublažitvi gospodarskih in družbenih posledic naravnih nesreč, a moramo okrepiti ukrepe za zmanjšanje zavarovalnih vrzeli, če želimo dolgoročno ohraniti finančno stabilnost finančnega sistema in s tem širše gospodarske odpornosti.«.

Posebna izdaja GIMAR 2025 obravnava gospodarske, družbene in finančne posledice naravnih nesreč ter opozarja na vse večjo vrzel med skupnimi ekonomskimi škodami in zavarovanimi škodami. Poročilo temelji na šestih študijah primerov, ki vključujejo tako zgodovinske dogodke kot tudi hipotetične scenarije, s ciljem ponazoriti raznolike učinke naravnih nesreč na realno gospodarstvo, finančni sektor in družbo.

Glavna ugotovitev poročila je, da naravne nesreče postajajo vse pogostejše in hujše, medtem ko velik del ekonomskih škod ostaja nezavarovan – še posebej v državah v razvoju. Ocenjeno je bilo, da je leta 2024 kar 57 % vseh svetovnih ekonomskih škod zaradi naravnih nesreč bilo nezavarovanih. Takšna izpostavljenost povečuje ranljivost gospodarstev in lahko privede do širših finančnih tveganj, vključno s prenosom bremen v bančni sektor.

Poročilo poudarja tri ključne vidike:

1. obseg vrzeli v zavarovalni zaščiti ostaja visok po vsem svetu. Naravne nesreče povzročajo neposredne škode na infrastrukturi, domovih in podjetjih ter posredne posledice, kot so zmanjšanje vrednosti naložb, povečanje zadolženosti podjetij in prebivalstva ter pritisk na javne finance držav.
2. ekonomski in družbeni učinki segajo daleč preko finančne škode – v številnih državah se pojavljajo dolgoročne posledice za kmetijstvo, nepremičninski trg, infrastrukturo in zaposlovanje. Najbolj ranljive skupine prebivalstva so pogosto najbolj prizadete, kar poglablja neenakosti in upočasnjuje okrevanje.
3. vloga zavarovalništva pri zaščiti pred naravnimi nesrečami je ključna, vendar v globalnem smislu neenakomerno razvita. Mehanizmi, kot so finančna poplačila nastalih škod iz zavarovanj, pozavarovanje in javno-zasebne sheme, bistveno pripomorejo k zmanjšanju finančnih učinkov škod, a se razpoložljivost the mehanizmov med državani močno razlikuje.

V prihodnje bo IAIS nadaljeval s celovitim pristopom pri spremljanju in zmanjševanju vrzeli v zavarovalni zaščiti. Med glavnimi prioritetami bo nadgradnja zbiranja podatkov v okviru prihodnjega procesa GME 2026, ki je namenjen spremljanju morebitnega kopičenja sistemskih tveganj v globalnem zavarovalniškem sektorju. Poseben poudarek bo namenjen krepitvi sodelovanja z mednarodnimi partnerji, kot so Svet za finančno stabilnost (FSB), Svetovna banka in skupina G20, ter pripravi praktičnih smernic za zakonodajalce in nadzorne organe. IAIS bo nadalje spodbujal izmenjavo znanja in primerov dobre prakse med svojimi članicami z namenom okrepitve učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje ranljivosti pred naravnimi nesrečami. S takšnim pristopom želi IAIS povečati pripravljenost držav in finančnih sistemov na prihodnje naravne nesreče in podnebno pogojene dogodke ter utrditi ključno vlogo zavarovalništva pri krepitvi družbene in gospodarske odpornosti na globalni ravni.

Vedno hujše je, a velik del škod ostaja nezavarovan (PDF, 247.47 KB)