Zavarovalništvo lahko v času negotovosti odigra vlogo stabilizatorja in nosilca hitrega odzivanja v zahtevnih in kriznih okoliščinah.
Glavna globalna tveganja so podnebna, gospodarska in geopolitična. Tako jih opredeljuje poročilo Svetovnega gospodarskega foruma iz januarja letos.
Pri podnebnih tveganjih se kot družba srečujemo s trojico kritičnih izzivov. Ekstremni vremenski dogodki so vse pogostejši in hujši, kar kaže, da je treba nujno ukrepati. Izguba biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemov močno ogrožata naravne habitate in zapleteno ravnovesje naših ekosistemov. Onesnaževanje v različnih oblikah še naprej slabša naše okolje in zdravje, kar povečuje potrebo po takojšnjih in učinkovitih ukrepih.
Med gospodarskimi tveganjih se poročilo osredotoča na ključne pomisleke, vključno z gospodarskim upadom, ki bi lahko imeli daljnosežne posledice za svetovno stabilnost in blaginjo. Kibernetska varnost je izpostavljena kot vse večja grožnja v vse bolj digitaliziranem svetu. Tveganje so lahko tudi škodljivi učinki tehnologij umetne inteligence zaradi njihovih občutnih in daljnosežnih posledic za gospodarstvo in družbo.
Geopolitična tveganja vključujejo oborožene spopade, neprostovoljne migracije in širjenje dezinformacij. Ta tveganja odražajo zapletenost in nestabilnost mednarodnih odnosov ter njihov vpliv na globalno varnost in družbeno kohezijo. Razumevanje in obravnavanje teh tveganj je bistvenega pomena za oblikovanje odporne in trajnostne prihodnosti.
Vloga zavarovalnic pri obvladovanju tveganj
Tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, je mogoče delno nadzorovati s politiko in inovacijami. A ta tveganja so nujno podvržena naravnim omejitvam. Geopolitična tveganja je mogoče obvladovati z diplomacijo in mednarodnim sodelovanjem, vendar njihova inherentna nepredvidljivost ostaja izziv. Gospodarska tveganja pa je mogoče nekoliko obvladovati s fiskalno in monetarno politiko, čeprav nanje pomembno vpliva dinamika svetovnih trgov.
Zavarovanje pri soočanju z dogodki, ki so povezani s podnebnimi spremembami, ne zagotavlja samo kritja škode. Spodbuja tudi ravnanja, ki zmanjšujejo tveganja, in podpira prizadevanja za obnovo. Pri geopolitičnih tveganjih se zavarovanje političnih tveganj pojavlja kot ključno orodje za ublažitev vpliva nestabilnosti na naložbe in poslovanje. Na gospodarskem področju so zavarovalni produkti bistveni za zaščito pred prekinitvami poslovanja, nestanovitnostjo trga in kreditnimi tveganji.
Zavarovanje tako ni le finančna varnostna mreža, temveč tudi strateško orodje pri obvladovanju tveganj. Ponuja način za prenos in porazdelitev tveganj ter s tem povečuje odpornost proti nepredvidljivi naravi globalnih izzivov. Ta pristop je ključnega pomena za podjetja, vlade in posameznike pri premagovanju zapletenosti današnjega okolja tveganj.
Velika vrzel na slovenskem trgu
Dotaknimo se vloge zavarovalniške industrije pri blaženju posledic naravnih nesreč v času, ko se stopnjujejo globalni podnebni trendi. Leto 2023 je bilo po podatkih Nacionalne ocenanske in podnebne uprave označeno kot najtoplejše leto v zadnjih 176 letih. Povprečna temperatura se je povečala za 1,18 °C glede na 20. stoletje in za 1,35 °C presegla predindustrijsko povprečje. To izjemno segrevanje je povzročilo porast ekstremnih vremenskih pojavov po vsem svetu, kar kaže na nujno potrebo po učinkovitih rešitvah za tako imenovana zavarovanja NatCat (naravne katasfrofe, op. a.).
Na slovenskem trgu je na področju zavarovanj za naravne katastrofe velika vrzel. V obdobju 1980 in 2020 je v Sloveniji zaradi takšnih dogodkov nastalo za 3,8 milijarde evrov gospodarskih izgub. Zavarovanih je bilo le 43 % teh izgub, kar ustreza znesku v višini 1,6 milijarde evrov. To kaže na precejšnjo vrzel v zavarovalnem kritju. Ta vidik poudarjamo še toliko bolj, ker je po podatkih EIOPA razširjenost poplavnega zavarovanja v Sloveniji pod 25 %. Poleg tega ostaja izziv cenovna dostopnost, saj si med 25 do 50 % prebivalcev ne more privoščiti poplavnega zavarovanja. Ta vrzel je postala še posebej očitna lani v času obsežnih naravnih ujm. Izkazalo se je, da je zavarovalno kritje nezadostno, saj je pokrilo le približno 16 % vrednosti gospodarske škode. Te okoliščine kažejo na nujno potrebo po strategiji za povečanje razširjenosti in cenovne dostopnosti zavarovanj v Sloveniji.
Spodbujevalec stabilnosti
Zavarovanje tako prevzema vlogo spodbujevalca stabilnosti, ki zagotavlja ključno kritje za posameznike, podjetja in družbo pred hudimi finančnimi izgubami ter pospešuje procese okrevanja. Spodbuja tudi dolgoročno gospodarsko načrtovanje in naložbe ter prispeva k splošni regionalni stabilnosti, zlasti na območjih, ki so dovzetna za podnebna tveganja.
Zavarovalništvo omogoča omogoča hitro obnovo poškodovane infrastrukture in domov po nesrečah. Hitra obravnava zahtevkov in izplačila jamčijo, da imajo prizadeti hiter dostop do sredstev za obnovo in rekonstrukcijo. Strokovno znanje in analiza podatkov z zavarovalništvu pomagata tudi k učinkovitejši oceni tveganja in pripravljenosti na prihodnje dogodke, kar na koncu okrepi splošno odpornost na naravne nesreče in s podnebjem povezane izzive.
Ko govorimo o vlogi zavarovalništva, je pomembno razumeti razmerje med (strogo) zakonodajo in močno zavarovalniško industrijo, zlasti v povezavi z zavarovanji za primer naravnih nesreč. Zavarovalna vrzel, za katero je značilen delež nezavarovanih gospodarskih izgub ob katastrofalnih dogodkih, je posledica različnih dejavnikov, vključno z omejeno razpoložljivostjo trga, vprašanji cenovne dostopnosti in pomanjkanjem ozaveščenosti imetnikov polic.
Prispevek je pripravljen na podlagi strokovnega referata, ki ga je imel direktor Agencije za zavarovalni nadzor mag. Gorazd Čibej na makedonsko-slovenskem poslovnem forumu The water is rising: Running businesses during times of crises, ki je v Skopju potekal v začetku februarja. Poslovni forum se je osredotočil na regijske izzive, s katerimi se srečujejo odločevalci v gospodarstvu, regulativi in družbi.
Vitalna vloga zavarovalništva v času negotovosti (PDF, 157.55 KB)