Kriptovalute so v zadnjih letih postale sinonim za priložnosti in hitre zaslužke, vendar ta privlačnost skriva številne pasti in tveganja, povezana s tovrstnimi naložbami. Čeprav nekateri verjamejo, da imajo kriptovalute pomembno vlogo pri prihodnosti financ, podatki in številni primeri zlorab kažejo, da prinaša vlaganje v kriptovalute bistveno večja tveganja v primerjavi s tradicionalnimi naložbami, kot so delnice.
Cena kriptovalut, kot sta bitcoin in ethereum, je v nekaj letih prestala številne skoke in padce, ki so se gibali v tisočih odstotkih. Podoben trend so doživljale tudi druge kriptovalute, katerih cena je močno pogojena s ceno bitcoina. Prvič je bil Bitcoin deležen večje medijske pozornosti leta 2017, ko je na začetku leta s ceno presegel mejnik 1.000 dolarjev, do konca leta pa dosegel rast preko 19.000 dolarjev, leto je zaključil pri ceni približno 13.000 dolarjev. V letu 2017 je bilo ustvarjenih veliko novih kriptovalut preko tako imenovanih »ICO« (initial coin offering), ki so vlagateljem omogočali zgodnje naložbe v nove kripto projekte in večje zaslužke, če so se te projekti na trgu izkazali za uspešne.
Obdobje visoke volatilnosti in velikih izgub
Uspešnemu letu 2017 je sledil negativni trend v letu 2018, ko se je cena postopoma zniževala in se do konca leta znižala na približno 4.000 dolarjev. Številni vlagatelji so v letu 2018 izgubili večino zaslužkov, ustvarjenih leto prej. Leto 2019 in 2020 je zaznamovala visoka volatilnost cene, pri čemer Bitcoin ni dosegel novih mejnikov vse do konca leta 2020. Gibanje cene med 4.000 in 14.000 dolarji tekom tega obdobja je povzročilo splošno poslabšanje razpoloženja na trgu kriptovalut. Razlogi za pesimizem tega obdobja so številni, velik vpliv pa so imele več kot 90-odstotne izgube pri mnogih kriptovalutah, ustvarjenih leta 2017, ki so se izkazale za prevare. Ustvarjalci teh projektov pogosto niso izpolnili obljub, s katerimi so pridobili sredstva vlagateljev. Poleg tega je v tem obdobju vladala velika regulatorna negotovost, pri čemer je ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) zavrnila več predlogov za bitcoin ETF sklade.
Ponovna rast in obdobje optimizma se je začelo konec leta 2020 ter se nadaljevalo skozi večji del pandemije COVID-19. Optimizem je bil predvsem posledica inflacijskih pritiskov in povečanega zanimanja institucij, kot so MicroStrategy, Tesla in PayPal, kar je spodbudilo povpraševanje po Bitcoinu. Novembra 2021 je cena Bitcoina dosegla približno 70.000 dolarjev, leto kasneje pa je ponovno padla na raven 15.000 dolarjev. Podobna rast se je ponovila v letih 2023 in 2024, ko je SEC omogočil trgovanje številnih ETF skladov, vezanih na ceno bitcoina. To je omogočilo nakup in prodajo skladov vezanih na ceno bitcoina večjim institucijam in širšemu krogu vlagateljev. Cena bitcoina se je do konca leta 2024 povzpela nad 108.000 dolarjev, trenutno pa se giblje nad 90.000 dolarjev. Tudi druge kriptovalute so med letoma 2023 in 2024 doživele visoko rast.
Popolna odpoved nadzora in raj za prevarante
Cena bitcoina in drugih kriptovalut tako ni pogojena le z optimizmom ali razpoloženjem vlagateljev, temveč vse bolj tudi z makroekonomskimi vplivi, kot so rast delniških trgov, stopnja inflacije, regulatorne spremembe, ter negativni dogodki in prevare na trgu kriptovalut, kot je bil na primer propad kripto borze FTX leta 2022.
Velika nevarnost kriptovalut je njihova izpostavljenost prevaram in zlorabam. Statistika iz leta 2021 kaže, da je bilo s prevarami povezanih za 14 milijard dolarjevkriptovalut, pri čemer je to število danes najverjetneje občutno višje. Med najpogostejšimi prevarantskimi shemami so tako imenovani “rug pulli”, kjer razvijalci obljubljajo donosen projekt, nato pa izginejo z denarjem vlagateljev. Prav tako so pogoste Ponzijeve sheme, kjer se izplačila starejšim vlagateljem financirajo iz sredstev novejših vlagateljev, to se nadaljuje dokler shema ne propade.
Propad borze FTX konec leta 2022 je razkril, kako nepregledna in tvegana je lahko industrija – milijarde dolarjev sredstev vlagateljev so izginile brez jasnega odgovora. Sam Bankman-Fried, ki je bil direktor borze FTX in soustanovitelj podjetja Alameda Research je bil leta 2024 obsojen na 25 let zaporne kazni. John J. Ray III, ki je bil imenovan za izvršnega direktorja FTX med postopkom stečaja in je pred leti vodil tudi likvidacijo Enrona, je opisal situacijo pri FTX kot še nikoli videno. V svojem pričevanju je dejal: ” Never in my career have I seen such a complete failure of corporate controls and such a complete absence of trustworthy financial information as occurred here.” (“V svoji karieri še nikoli nisem videl tako velikega spodrsljaja korporativnega nadzora in tako popolnega pomanjkanja zanesljivih finančnih informacij, kot se je zgodilo tukaj.”, op. a.)
Hekerji se v kripto svetu počutijo odlično Poleg prevar so kriptovalute pogosta tarča kibernetskih napadov. V letu 2021 so hekerji ukradli več kot 3,2 milijarde dolarjev kriptovalut. Večina teh tatvin je bila povezana z napadi na decentralizirane finančne platforme (DeFi), ki omogočajo neposredne transakcije med uporabniki brez posrednikov, vendar imajo pogosto pomanjkljivo varnostno infrastrukturo. Hekerji uporabljajo sofisticirane metode, vključno z lažnimi aplikacijami in spletnimi mesti, da zlorabijo ranljivosti uporabnikov. Kibernetski napad je konec leta 2017 prizadel tudi slovensko podjetje NiceHash, kjer je prišlo do kraje 4.700 bitcoinov. Do leta 2020 je podjetje povrnilo vsa sredstva uporabnikom, ki so bili v tem napadu oškodovani.
Anonimnost transakcij z digitalnimi valutami omogoča razcvet kriminalnih dejavnosti, kot so pranje denarja, trgovina z drogami in izsiljevanje z odkupninami v primerih kibernetskih napadov. Hekerji pogosto zahtevajo plačila v kriptovalutah zaradi njihove težje sledljivosti. V letu 2021 je bilo v kriptovalutah plačanih 602 milijonov dolarjev odkupnin, vključno z odmevnim primerom napada na naftovod Colonial Pipeline v ZDA, ki je povzročil motnje v oskrbi z gorivom.
Vlagatelji pogosto brez pravnega jamstva
Poleg kibernetskih tveganj je pomembno izpostaviti tudi pravno negotovost. V mnogih državah so regulacije trga kriptovalut še vedno nejasne ali pomanjkljive. To pomeni, da vlagatelji v primeru prevar pogosto nimajo pravnih sredstev za povrnitev izgubljenega denarja. Po propadu platforme FTX so v ZDA in EU stekle resne razprave o potrebi po strožji regulaciji trga. Za vzpostavitev enotnega regulatornega okvira za trg kriptovalut v EU, vključno s Slovenijo, je bila uvedena MiCA (Markets in Crypto-Assets Regulation), ki je začela veljati leta 2025. Njen glavni cilj je povečati preglednost, zmanjšati tveganja za vlagatelje ter preprečiti zlorabe, kot so goljufije in nepravilna uporaba sredstev strank, kar smo videli v primeru propada borze FTX. MiCA uvaja pravila o ločevanju sredstev strank od sredstev podjetja, zahteve glede kapitala in likvidnosti ter obvezno registracijo in nadzor kripto ponudnikov. S tem želi zaščititi vlagatelje, okrepiti zaupanje v trg kriptoimetij ter zagotoviti bolj stabilno in varno poslovno okolje za vse udeležence.
Naložba brez notranje vrednosti
Eden izmed ključnih argumentov proti vlaganju v kriptovalute predstavlja dejstvo, da nimajo notranje vrednosti. V nasprotju z delnicami podjetij, ki jih podpirajo realna sredstva ali prihodki, kriptovalute temeljijo zgolj na špekulacijah o njihovi vrednosti ali morebitni uporabi tehnologije blockchain v prihodnosti. Nekateri strokovnjaki kriptovalute primerjajo s finančnimi baloni, kot je bila tulipanska mrzlica iz 17. stoletja, ko so ljudje plačevali enormne zneske za tulipane, dokler se trg ni v nekem trenutku zavedel nerealnosti cen tulipanov in posledično nenadoma propadel. Drugi pa vidijo kriptovalute in tehnologijo blockchain kot pomemben del finančnega sistema v prihodnosti. Čeprav so mnenja o kriptovalutah in njihovi prihodnosti različna, ostajajo tveganja, povezana z njimi, neizpodbitno dejstvo, ki se je potrjevalo vse od njihovega nastanka.
Ključno vprašanje: koliko ste pripravljeni v celoti izgubiti?
Kriptovalute predstavljajo veliko tveganje in priložnost za individualne vlagatelje zaradi svoje visoke volatilnosti, saj lahko vrednost naložbe v kratkem času močno naraste ali pade. Za individualne vlagatelje je tako vlaganje v kriptovalute smiselno do zneskov, ki so jih pripravljeni v celoti izgubiti. Kriptovalute pa so lahko enako tvegane tudi za institucionalne vlagatelje, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice. Kot dokaz so številni primeri iz ZDA, kot na primer Ontario Teachers’ Pension Plan, ki je zaradi propada borze FTX utrpel izgubo v višini 95 milijonov dolarjev, ter Fairfax County Pension Fund v ZDA, ki je bil izpostavljen propadu podjetja Genesis Global Capital. Prav tako je bil Missouri State Employees’ Retirement System (MOSERS) posredno prizadet zaradi svoje naložbe v sklad, povezan s kriptovalutami, ki ga je upravljal BlackRock. Takšni primeri kažejo, da tudi institucionalni vlagatelji in zavarovalnice, ki iščejo alternativne naložbe za diverzifikacijo portfeljev, tvegajo velike izgube ob nepričakovanih in težko predvidljivih dogodkih v kriptoindustriji.
Vodnik po tveganjih kriptovalut: kaj je dobro vedeti, da ne ostanete brez vsega (PDF, 149.22 KB)