Slovenija se, tako kot večina Evrope, hitro stara. Če smo imeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja približno tri delovno aktivne na enega upokojenca, je danes to razmerje približno 1,5 proti 1. Demografska piramida, ki je bila nekoč široka spodaj in ozka zgoraj, se spreminja v obliko, kjer je starejših vse več, mlajših pa vse manj.
Realnost starajočega se prebivalstva odpira ključno vprašanje: ali bo javni pokojninski sistem dolgoročno zadostoval za dostojno življenje v starosti?
V podcastu Agencije za zavarovalni nadzor z gosti razpravljamo o pokojninskih stebrih, dodatnem pokojninskem zavarovanju, učinku pravočasnega začetka varčevanja in neizkoriščenih priložnostih drugega in tretjega stebra. Oba sta v zahodnih državah s podobno demografsko sliko kot v Sloveniji sestavni del razmisleka in odločanja o finančno varni starosti.
V razpravi sodelujejo Mojca Rome iz Agencije za zavarovalni nadzor, dr. Vida Šeme Hočevar iz Triglav, pokojninske družbe, in dr. Andraž Rangus z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Trinožni stol slovenskega pokojninskega sistema
Slovenski pokojninski sistem temelji na treh stebrih, ki jih lahko ponazorimo s trinožnim stolom – če manjka ena noga, stol ni stabilen.
Prvi steber upravlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Temelji na načelu sprotnega financiranja: današnji delovno aktivni s prispevki financirajo pokojnine sedanjih upokojencev.
Gre za sistem solidarnosti in vzajemnosti, ki zagotavlja socialno varnost. Trenutno povprečna pokojnina dosega približno 58 % povprečne plače, dolgoročni cilj države pa je okoli 70 %.
Kljub stabilnosti sistema je jasno, da prvi steber sam po sebi ne bo zadoščal za ohranjanje življenjskega standarda, kot smo ga vajeni v aktivni dobi.
Drugi steber kot podaljšek plače v pokoju, tretji kot individualna naložba
Drugi steber predstavlja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se sklepa preko delodajalca.
Gre za namensko varčevanje, kjer se sredstva zbirajo na osebnih računih in so ob upokojitvi izplačana kot dodatna renta. Pokojnina iz drugega stebra lahko prvo pokojnino dopolni za 10 do 15 odstotkov, v nekaterih primerih celo za 30 ali 40 odstotkov.
V Sloveniji obstaja približno 600.000 pogodb dodatnega pokojninskega zavarovanja, od tega okoli 400.000 aktivnih.
Posebna prednost dodatnega pokojninskega zavarovanja so davčne olajšave:
– oproščeno plačilo premij do zakonsko določene višine (5,866 % bruto plače vendar ne več kot 3.224 € letno),
– oprostitev davka na donose,
– ob izplačilu je polovica rente neobdavčena.
Zakonsko določene najvišje upravljavske provizije se dodatno znižujejo (z 1 % na 0,9 % v letu 2026 in 0,8 % od leta 2027 dalje), kar dolgoročno pomeni višji privarčevani znesek.
Tudi individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je deležno strogega nadzora in davčnih ugodnosti, vendar je del tretjega stebra, ker je prostovoljno.
Tretji steber zajema še druge oblike varčevanja za starost, od življenjskih zavarovanj, naložbenih produktov do nepremičnin in drugih oblik premoženja.
Tu je posameznik povsem sam odgovoren za odločitve in prevzema tudi večje naložbeno tveganje.
Je dodatno pokojninsko zavarovanje varno?
Sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja nadzira Agencija za zavarovalni nadzor (AZN).
Nadzor vključuje:
– redna poročanja izvajalcev,
– preverjanje kapitalske ustreznosti,
– preglede poslovanja na sedežu družb,
– sodelovanje s skrbniškimi bankami, ki na dnevni osnovi preverjajo posamezne transakcije in skladnost z naložbeno politiko.
Sredstva varčevalcev so vedno ločena od sredstev izvajalca. Pokojninski skladi so že prestali dve veliki krizi (2008–2012 in 2020), kjer se je pokazalo, kako pomembna je izbira naložb in upravljanje z naložbami.
Od uveljavitve dodatnega pokojninskega zavarovanja, to je od leta 2001 dalje, AZN skrbi, da so vse obljube, določene v pokojninskem načrtu, izpolnjene. Pri tem pomembno vlogo nosijo skladi, ki zagotavljajo zajamčeno donosnost, in so namenjenivarčevalcem pred upokojitvijo, saj zagotavljajo varnost vloženega kapitala. Tvegane naložbe, kot so kriptovalute, niso dovoljene.
Čas je največji zaveznik varčevalcev
Pri pokojninskem varčevanju ne gre za šprint, temveč za maraton. Največjo razliko naredi čas.
Če posameznik začne varčevati pri 25 letih in mesečno vplačuje 150 evrov, lahko v 40 letih privarčuje več kot 100.000 evrov. Če z enakimi vplačili začne pri 45 letih, bo zaradi krajšega obdobja in učinka obrestno-obrestnega računa, končni znesek bistveno nižji, približno 42.000 evrov ob istih donosih.
Zgodnji začetek pomeni, da čas dela za posameznika.
Delamo dlje in več varčujemo
Evropske države se na demografske spremembe odzivajo s:
– podaljševanjem delovne dobe (marsikje na 67 let ali več),
– vezanjem upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo,
– spodbujanjem drugega stebra z davčnimi olajšavami,
– uvajanjem fleksibilnih prehodov v upokojitev (kombinacija dela in delne pokojnine).
Slovenija ima stabilen prvi steber, vendar drugi in tretji steber še nista dovolj izkoriščena.
Kaj prinaša prihodnost?
Nov zakon, ki je začel veljati 1. januarja 2026, določa, da morajo delodajalci z več kot desetimi zaposlenimi do 1. 1. 2028 z zaposlenimi opraviti pogovor glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Ključni izziv ostaja ozaveščanje, v prvi vrsti mladih. Dodatno pokojninsko zavarovanje bi moralo postati del razmisleka že pri izbiri zaposlitve, podobno kot višina plače ali drugi bonitetni paketi.
Pokojnina kot skupna odgovornost
Javni pokojninski sistem ostaja temelj socialne varnosti, vendar sam ne bo zadostoval za ohranjanje življenjskega standarda.
Drugi in tretji steber predstavljata nadgradnjo. Omogočata, da posameznik prevzame del odgovornosti za svojo prihodnost.
Varčevanje za starost nujen gradnik pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti. Tisti, ki začnejo zgodaj in vztrajajo, bodo v starosti imeli več možnosti pri izbiri rente, več varnosti in več dostojanstva.
Zakaj sta drugi in tretji steber nuja in ne izbira (PDF, 205.62 KB)