SFDR in Uredba o taksonomiji

Razkritja, povezana s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev – SFDR in Uredba o taksonomiji

Uredba (EU) 2019/2088 (SFDR)

Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev; z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju: Uredba (EU) 2019/2088 ali SFDR) se je začela uporabljati 10. 3. 2021, in sicer postopno. V celoti se uporablja od 1. 1. 2023. SFDR je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (v nadaljevanju: Uredba (EU) 2020/852 ali Uredba o taksonomiji) se je začela uporabljati 12. 7. 2020, in sicer postopno. V celoti se uporablja od 1. 1. 2023. Na podlagi SFDR je bila v Republiki Sloveniji sprejeta Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (Uradni list RS, št. 17/2023 z dne 10. 2. 2023).

SFDR in Uredba o taksonomiji sta del zakonodajnega okvira Evropske Unije (v nadaljevanju: EU) za trajnostne finance. Več o tem zakonodajnem okviru je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije.

Cilj SFDR

SFDR določa enotna pravila preglednosti za udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce v EU o tem, kako v svoje naložbene odločitve in finančno svetovanje vključujejo okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike dobrega upravljanja, ter za njihove splošne in s produkti povezane trajnostne načrte. SFDR je zasnovana na način, da omejuje morebitno zeleno zavajanje (angl. greenwashing) glede finančnih produktov, ki se tržijo kot trajnostni ali podnebju prijazni, ali glede drugih trditev finančnih podjetij v zvezi s trajnostnostjo. S tem ko SFDR določa pravila o razkritjih, dejansko zahteva, da udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci sprejemajo strateške poslovne in naložbene odločitve, ki jih morajo nato razkriti. SFDR razlikuje med tveganji, povezanimi s trajnostnostjo, ki lahko vplivajo na vrednost in donosnost naložb (učinek »od zunaj navznoter«) in tveganji, povezanimi s škodljivimi vplivi teh naložb na okolje in družbo (učinek »od zunaj navzven«). To je znano kot dvojna materialnost.

K izvajanju SFDR so zavezani vsi udeleženci na finančnem trgu, kot so opredeljeni v SFDR, ne glede na njihovo velikost.

Za namen SFDR veljajo naslednje opredelitve pojmov, in sicer:

1. »trajnostna naložba« je naložba v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju, kot se izmeri na primer s ključnimi kazalniki za učinkovito rabo virov energije, obnovljivih virov energije, surovin, vode in tal ter ustvarjanje odpadkov in emisij toplogrednih plinov, ali za njene vplive na biotsko raznovrstnost in krožno gospodarstvo, ali naložbo v gospodarsko dejavnost, ali ki prispeva k socialnemu cilju, zlasti naložbo, ki prispeva k odpravljanju neenakosti, ki spodbuja socialno kohezijo, socialno vključevanje in delovna razmerja, ali naložbo v človeški kapital oziroma ekonomsko ali socialno prikrajšane skupnosti, pod pogojem, da take naložbe ne škodujejo bistveno kateremu od teh ciljev in da družbe, v katere se vlaga, spoštujejo prakse dobrega upravljanja, zlasti glede dobrih upravljavskih struktur, odnosov z zaposlenimi, plačilom osebja in spoštovanjem davčnih predpisov,
2. »udeleženec na finančnem trgu« pomeni:
   • zavarovalnico, ki ponuja zavarovalni naložbeni produkt (ZNP);
   • investicijsko podjetje, ki upravlja portfelje;
   • institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje;
   • proizvajalca pokojninskega produkta;
   • upravitelja alternativnih investicijskih skladov (UAIS);
   • ponudnika vseevropskih osebnih pokojninskih produktov (PEPP);
   • upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, registriranega v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 345/2013;
   • upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, registriranega v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 346/2013;
   • družbo za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (družba za upravljanje KNPVP) ali
   • kreditno institucijo, ki upravlja portfelje;
3. »finančni svetovalci« zajemajo vse naslednje, in sicer:
   • zavarovalnega posrednika, ki zagotavlja zavarovalno svetovanje v zvezi z zavarovalno naložbenimi produkti (ZNP)
   • zavarovalnico, ki zagotavlja zavarovalno svetovanje v zvezi z ZNP;
   • kreditno institucijo, ki zagotavlja naložbeno svetovanje;
   • investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje;
   • upravljavca alternativnega investicijskega sklada, ki zagotavlja investicijsko svetovanje v skladu z Direktivo 2011/61/EU (o skladih hedge in skladih zasebnega kapitala); ali
   • družbe za upravljanje KNPVP, ki zagotavljajo naložbeno svetovanje v skladu z Direktivo 2009/65/ES o KNPVP.
4. »finančni produkti« so naložbe, kot so:
   • portfelj,
   • alternativni investicijski sklad,
   • zavarovalno naložbeni produkt (ZNP),
   • pokojninski produkt ali shema,
   • KNPVP, oz.
   • vseevropski osebni pokojninski produkt.

»Predpogodbeni dokumenti, povezani s finančnimi produkti« so dokumenti, ki posredujejo informacije o finančnih produktih, preden se vlagatelj odloči za naložbo. »Periodični dokumenti, povezani s finančnimi produkti« so poročila, ki se običajno izdajajo na letni ravni, o uspešnosti posameznih finančnih produktov.

SFDR zahteva preglednost na ravni subjekta oziroma udeleženca na finančnem trgu in finančnega svetovalca. Udeleženci na finančnih trgih in finančni svetovalci morajo na svojih spletnih mestih objaviti:

• informacije o tem, kako upoštevajo negativne zunanje učinke svojih poslovnih modelov, in sicer glavne škodljive učinke naložbenih odločitev ali finančnih nasvetov na trajnost; ali
• informacije, ki pojasnjujejo, zakaj menijo, da takega negativnega učinka ni.

Spletna mesta udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev morajo vsebovati tudi informacije o tem, kako:

• v svoj proces odločanja o naložbah in finančno svetovanje vključujejo trajnostna tveganja;
• so njihove politike prejemkov skladne z vključevanjem trajnostnih tveganj.

SFDR zahteva tudi preglednost na ravni finančnih produktov. Doslej so bili razviti trajnostni finančni produkti z različnimi stopnjami ambicij, glede trajnostnosti. Zato SFDR razlikuje med zahtevami po preglednosti:

• za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali družbene značilnosti; in
• za finančne produkte, katerih cilj je trajnostna naložba.

Obe kategoriji finančnih produktov morata v predpogodbenih dokumentih, povezanih s finančnimi produkti, pojasniti, kako naj bi se dosegla njuna trajnost, in v periodičnih dokumentih, povezanih s finančnimi produkti, kako je bila dosežena. Poleg tega morajo vsi finančni produkti:

• v predpogodbenih dokumentih določati, kako so trajnostna tveganja vključena v naložbene odločitve, in
• prepoznati možen vpliv na donosnost naložbe.

Podobna pravila veljajo za finančne svetovalce. Udeleženci na finančnih trgih, ki upoštevajo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnosti, morajo pojasniti tudi, ali in če da, kako njihovi finančni produkti upoštevajo glavne škodljive učinke.

Podrobnejša pojasnila o ciljih SFDR so na voljo na spletni strani Evropske komisije.

Uredba (EU) 2020/852 (Uredba o taksonomiji)

Izvajanje SFDR je tesno prepleteno z Uredbo o taksonomiji.

Cilj Uredbe o taksonomiji

Cilj Uredbe o taksonomiji je z določitvijo skupnih meril na ravni EU obveščati vlagatelje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Taksonomija EU je klasifikacijski sistem, ki podjetjem in vlagateljem pomaga prepoznati »okoljsko trajnostne« gospodarske dejavnosti za sprejemanje odločitev o trajnostnih naložbah.
Taksonomija EU ni obvezen seznam za vlaganje vlagateljev. Ne določa obveznih zahtev glede okoljske uspešnosti za podjetja ali finančne produkte. Vlagatelji lahko prosto izbirajo, v kaj bodo vlagali. Vendar se pričakuje, da bo taksonomija EU sčasoma spodbudila prehod k trajnosti, da bi dosegli podnebne in okoljske cilje EU. Da bi zagotovila, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu od teh ciljev, hkrati pa ne škoduje nobenemu od drugih petih ciljev, EU v delegiranih aktih določa merila uspešnosti (tako imenovana „tehnična merila za pregled“).

Podjetja za katere velja člen 19a ali člen 29a Direktive 2013/34/EU morajo v skladu s členom 8(1) Uredbe o taksonomiji, v svojo izjavo o nefinančnem poslovanju, ali konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju vključiti informacije, kako in v kolikšni meri, so dejavnosti podjetja povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3 in 9 te uredbe. Razkritja iz 8. člena Uredbe o taksonomiji niso predmet ocene pomembnosti, in jih morajo finančna podjetja, za katere velja člen 19a ali člen 29a Direktive 2013/34/EU vedno zagotoviti.

Merila

Uredba o taksonomiji določa, da se pri odločanju, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, uporabijo naslednja merila:

1. bistveno prispeva k enemu ali več okoljskih ciljev, določenih v tej uredbi,
2. ne škoduje bistveno nobenemu od teh okoljskih ciljev,
3. se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v tej uredbi,
4. izpolnjuje tehnična merila za pregled, ki jih je Evropska komisija določila v skladu s to uredbo.

Okoljski cilji

V členu 9 te uredbe so našteti okoljski cilji, in sicer:

1. blažitev podnebnih sprememb;
2. prilagajanje podnebnim spremembam;
3. trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
4. prehod na krožno gospodarstvo;
5. preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
6. varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Seznam dejavnosti

Uredba o taksonomiji določa korake, ki jih mora opraviti gospodarska dejavnost, da znatno prispeva h kateremu koli od teh ciljev ali da ne povzroči znatne škode. Zahteva, da Evropska Komisija določi seznam okoljsko trajnostnih dejavnosti z opredelitvijo tehničnih meril za pregled za vsak okoljski cilj. Ta merila so vzpostavljena z delegiranimi akti.

Podrobnejša pojasnila o ciljih Uredbe o taksonomiji so na voljo na spletni strani Evropske komisije.

Relevantna zakonodaja

Na spletni strani Evropske komisije so na voljo relevantni predpisi v zvezi z:

• SFDR in
• Uredbo o taksonomiji.

Vprašanja in odgovori

Dodatna pojasnila v zvezi z uporabo SFDR so v obliki vprašanj in odgovorov ter pojasnjevalnega gradiva v zvezi z izvajanjem nekaterih pravnih določb SFDR objavljena v okviru dokumentov, ki se neprestano obnavljajo. Zadnje posodobitve teh dokumentov so zbrane v skupnem dokumentu z naslovom: »Consolidated questions and answers (Q&A) on the SFDR (Regulation (EU) 2019/2088) and the SFDR Delegated Regulation (Commission Delegated Regulation (EU) 2022/1288), JC 2023 18, 12 January 2024«, ki so ga pripravili in objavili evropski nadzorni organi EBA, EIOPA in ESMA (PDF).

Dodatna pojasnila v zvezi z uporabo Uredbe o taksonomiji so v obliki vprašanj in odgovorov ter smernic in pojasnjevalnega gradiva Evropske Komisije v zvezi z izvajanjem nekaterih pravnih določb SFDR in Uredbe o taksonomiji, dosegljiva na spletnih straneh Evropske komisije.

Kazni

Z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (Uradni list RS, št. 17/2023 z dne 10. 2. 2023) so določeni nadzorni ukrepi in globe za kršitve določb SFDR.