Posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja lahko samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja (prvi odstavek 561. člena Zakona o zavarovalništvu) pri:
Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, če oseba izpolnjuje pogoje, navedene tukaj.
Zavarovalni zastopnik je fizična oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in posle opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugega odplačnega razmerja pri zavarovalnici, zavarovalno zastopniški družbi, samostojnemu podjetniku posamezniku, ki opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja, zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali banki.
Posli zavarovalnega zastopanja so zlasti:
Zavarovalni posrednik je fizična oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja in ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb ene ali več zavarovalnic. Posredovanje je storitev, katere predmet je prizadevanje navezati stik zavarovalca z zavarovalnico, da bi z njo sklenil zavarovalno pogodbo.
Posli zavarovalnega posredovanja obsegajo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe.
| 4. | KATERO STOPNJO IZOBRAZBE MORAM IMETI, DA LAHKO PRIDOBIM DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA OZIROMA ZAVAROVALNEGA POSREDOVANJA? |
K preizkusu znanja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja se lahko prijavi oseba, ki si je pridobila najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo 5. ravni, kot jo določa Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. To so osebe, ki imajo zaključen štiriletni oziroma petletni program srednjega tehniškega izobraževanja, drugega strokovnega izobraževanja ali splošnega izobraževanja.
Preizkuse znanja izvaja Slovensko zavarovalno združenje, GIZ , Železna cesta 14, 1000 Ljubljana. Več informacij o izpitu najdete na njihovi spletni strani:
https://www.zav-zdruzenje.si/izobrazevanje/poklic-licenca-za-zavarovalne-zastopnike-in-posrednike/.
| 5. | KATERA DOKAZILA MORAM PREDLOŽITI V PRIMERU, ČE ŽELIM PRIDOBITI DOVOLJENJE ZA ZAVAROVALNO ZASTOPANJE IN MI JE AGENCIJA ŽE IZDALA DOVOLJENJE ZA ZAVAROVALNO POSREDOVANJE? |
Oseba, ki ji je bilo dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja v preteklosti že izdano in želi pridobiti tudi dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, bo Agencija pri izdaji tega dovoljenja upoštevala že izkazane izkušnje pri pridobitvi dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja.
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja je potrebno priložiti:
Za ostala dokazila bo Agencija vpogledala v dokumente, ki so bili priloženi zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja.
| 6. | KATERA DOKAZILA MORAM PREDLOŽITI V PRIMERU, ČE ŽELIM PRIDOBITI DOVOLJENJE ZA ZAVAROVALNO POSREDOVANJE IN MI JE AGENCIJA ŽE IZDALA DOVOLJENJE ZA ZAVAROVALNO ZASTOPANJE? |
Oseba, ki ji je bilo dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja v preteklosti že izdano in želi pridobiti tudi dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja, mora poleg vseh ostalih dokazil izkazati:
| 7. | KATERI SO POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA OZIROMA ZAVAROVALNEGA POSREDOVANJA? |
Dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja lahko opravlja samo gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja.
Glede na to, da Zakon o zavarovalništvu jasno loči opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja od zavarovalnega posredovanja, lahko gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik opravlja le eno od obeh dejavnosti in lahko pridobi le eno od obeh dovoljenj za opravljanje dejavnosti.
Dokazila, ki jih je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti za gospodarske družbe, najdete tukaj.
Dokazila, ki jih je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti za samostojnega podjetnika posameznika, najdete tukaj.
Zavarovalno zastopniška družba je pravna oseba, ki proti plačilu opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih pogodb (sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice, aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice).
Določbe Zakona o zavarovalništvu o zavarovalno zastopniški družbi se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
Zavarovalno posredniška družba je pravna oseba, ki proti plačilu opravlja dejavnost posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
Določbe Zakona o zavarovalništvu o zavarovalno posredniški družbi se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja dejavnost posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
Dejavnost zavarovalnega zastopanja lahko opravljajo tudi zastopniki dopolnilnih zavarovanj, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja (gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik).
Zastopnik dopolnilnih zavarovanj je vsaka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, razen kreditne institucije in investicijskega podjetja, ki začne proti plačilu opravljati ali opravlja distribucijo zavarovalnih produktov kot dopolnilno dejavnost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji (četrti odstavek 558. člena ZZavar-1):
Dokazila, ki jih je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja zastopniku dopolnilnih zavarovanj, najdete tukaj .
| 11. | MOŽNE ORGANIZACIJSKE OBLIKE SUBJEKTA, KI ŽELI OPRAVLJATI DEJAVNOST ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA ALI ZAVAROVALNEGA POSREDOVANJA KOT SVOJO OSNOVNO DEJAVNOST? |
Dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja lahko opravlja samostojni podjetnik posameznik (s.p.) ali gospodarska družba, organizirana v eni od oblik: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniška družba (d.d.), družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna družba (k.d.).
Dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja ne morejo opravljati osebe, ki so drugače organizirane, kot npr. zavod, društvo ipd.
| 12. | KATERI SO POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA OZIROMA ZAVAROVALNEGA POSREDOVANJA ZA ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKO DRUŽBO IN ZAVAROVALNO POSREDNIŠKO DRUŽBO? |
Dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja lahko opravlja samo zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba in samostojni podjetnik posameznik, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
Glede na to, da Zakon o zavarovalništvu jasno loči opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja od zavarovalnega posredovanja, lahko družba opravlja le eno od obeh dejavnosti in lahko pridobi le eno od obeh dovoljenj za opravljanje dejavnosti.
Dokazila, ki jih je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, najdete na tukaj.
| 13. | KATERE DEJAVNOSTI IMA LAHKO ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA IN ZAVAROVALNO POSREDNIŠKA DRUŽBA OZIROMA SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK VPISANE V REGISTER PRI USTREZNEM ORGANU? |
Zavarovalno zastopniška, zavarovalno posredniška družba in samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju: s.p.), ki bo opravljal dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja kot svojo osnovno dejavnost, ima lahko kot dejavnost vpisano samo dejavnost z označbo
Družba in s.p. ima lahko poleg te dejavnosti vpisane tudi naslednje dejavnosti:
Družba in s.p. ima lahko vpisane zgoraj navedene dodatne dejavnosti, če izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev, določene z zakoni oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje teh storitev.
Družba oziroma s.p. lahko poleg zgoraj navedenih dejavnosti opravlja tudi storitve iz 2. do 5. točke sedmega odstavka 26. člena Zakona o zavarovalništvu. Te so:
Zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba, samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja in zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, lahko opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, za katero so pridobili dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, na območju druge države članice (EU ali države podpisnice Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ( UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3, v nadaljevanju: država članica).
V kolikor namerava družba začeti opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja v drugi državi članici neposredno, na Agencijo za zavarovalni nadzor pošlje uradno podpisano obvestilo z naslednjimi podatki:
Agencija za zavarovalni nadzor v roku enega meseca po prejemu obvestila pošlje obvestilo pristojnemu organu druge države članice. Agencija za zavarovalni nadzor družbo pisno obvesti, da je pristojni organ države druge članice potrdil prejem obvestila.
Zgoraj navedeno se smiselno uporablja tudi za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja (fizične osebe) v državi drugi članici (štirinajsti odstavek 572. člena Zakona o zavarovalništvu).
| 15. | OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKE ALI ZAVAROVALNO POSREDNIŠKE DRUŽBE DRŽAV ČLANIC ALI ZASTOPNIKA DOPOLNILNIH ZAVAROVANJ DRŽAV ČLANIC V REPUBLIKI SLOVENIJI |
Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki je v državi članici upravičen opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja oziroma dejavnost distribucije zavarovalnih produktov, lahko na območju Republike Slovenije opravlja to dejavnost neposredno ali prek podružnice. Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki namerava opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja na območju Republike Slovenije, mora o tem obvestiti pristojni organ matične države (države sedeža oziroma prebivališča zavarovalno zastopniške ali zavarovalno posredniške družbe ali zastopnika dopolnilnih zavarovanj,).
Pristojni organ matične države v enem mesecu po prejemu obvestila o nameri neposrednega opravljanja dejavnosti ali o nameri ustanovitve podružnice na območju Republike Slovenije o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.
Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj lahko na območju Republike Slovenije prične neposredno opravljati dejavnost po tem, ko Agencija za zavarovalni nadzor pristojnemu organu matične države članice potrdi prejem obvestila.
Zavarovalno zastopniška ali zavarovalna posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj lahko na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost prek podružnice po tem, ko prejme obvestilo pristojnega organa matične države o predpisih o zaščiti javnih koristi in obvestilo, da lahko začne poslovati v Republiki Sloveniji pod pogojem, da upošteva te predpise.
Prej navedeno se smiselno uporablja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika (fizične osebe) iz drugih držav članic v Republiki Sloveniji (četrti odstavek 573. člena Zakona o zavarovalništvu).
| 16. | OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZAVAROVALNE ZASTOPNIŠKE ALI ZAVAROVALNE POSREDNIŠKE DRUŽBE TRETJE DRŽAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI |
Zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba tretje države (države, ki ni država članica) lahko na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja samo prek podružnice, v skladu z določbami 521., 522., 524., 527.a, 528.a do 528.d in 543. do 571.a člena Zakona o zavarovalništvu (576. člen Zakona o zavarovalništvu).
Zahteve, dopolnitve zahtev, prošnje za podaljšanje roka in druge vloge strank, se lahko Agenciji za zavarovalni nadzor pošlje po pošti, odda neposredno v glavni pisarni Agencije za zavarovalni nadzor ali odda preko spleta (za vložnike, ki uporabljajo kvalificirano potrdilo za elektronski podpis).
Če Agencija za zavarovalni nadzor v postopku ugotovi, da zahteva ne vsebuje vseh predpisanih listin in je mogoče to pomanjkljivost odpraviti, vložniku s sklepom naloži, da zahtevo dopolni.
V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni.
Na podlagi Tarife o taksah in nadomestilih (Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljevanju: Tarifa) znaša taksa za izdajo sklepa o odpravi pomanjkljivosti 25 % od števila točk za izdajo dovoljenja (drugi odstavek Tarifne številke 34), kar pomeni 31,5 evrov.
V primeru, da vam je bil vročen sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve (sklep o dopolnitvi) in vam v roku, določenem v sklepu, iz opravičenih razlogov ne bo uspelo dopolniti zahteve, morate pred potekom roka pisno zaprositi, da se rok za dopolnitev iz sklepa podaljša ter navesti razlog za podaljšanje roka in rok, v katerem boste zahtevo lahko dopolnili.
Agencija za zavarovalni nadzor oceni utemeljenost razlogov za podaljšanje roka in izda sklep o podaljšanju roka za dopolnitev, če presodi, da so razlogi utemeljeni. Poleg pisnega predloga je potrebno plačati še takso v skladu s tarifno številko 49 Tarife za izdajo sklepa o podaljšanju roka v znesku 210,00 evrov na transakcijski račun Agencije številka SI56-0110-0637-0164-439, namen nakazila: zahteva za podaljšanje, sklic ni potreben.
Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje poslov ali dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja, Zakon o zavarovalništvu določa, da Agencija za zavarovalni nadzor o zahtevi odloči v 15 delovnih dneh od njenega prejema, v kolikor je prejeta zahteva popolna.
Agencija za zavarovalni nadzor je na vašo zahtevo pričela z vodenjem upravnega postopka, kjer se za plačilo takse račun ne izda. V primeru, da taksa ni bila plačana ob sami vložitvi zahteve, bo Agencija za zavarovalni nadzor izdala sklep o dopolnitvi zahteve in vam naložila plačilo takse.
Fizična oseba, ki ji je bilo dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja odvzeto, lahko vloži ponovno zahtevo šele po preteku petih let od odvzema dovoljenja (6. točka tretjega odstavka 561. člena Zakona o zavarovalništvu).
Novi zahtevi za izdajo dovoljenja priloži tudi dokazila, da je pogoja iz 1. točke (izpit pri Slovenskem zavarovalnem združenju) in 2. točke tretjega odstavka 561. člena Zakona o zavarovalništvu (najmanj trimesečne izkušnje s področja zavarovalnih poslov) ponovno izpolnila po datumu odvzema dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja (četrti odstavek 561. člena Zakona o zavarovalništvu).
Datum odvzema dovoljenja je datum, ko je bila odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja vročena oziroma se po zakonu šteje, da je bila vročena. Če je bil zoper odločbo sprožen upravni spor, je datum odvzema dovoljenja datum, ko je bil ta spor pravnomočno zaključen.
Navedeno pomeni, da mora fizična oseba zahtevi za izdajo dovoljenja priložiti dokazilo, da je v času po odvzemu dovoljenja uspešno opravila preizkus strokovnega znanja, potrebnega za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, in dokazilo o najmanj trimesečnih izkušnjah s področja zavarovalnih poslov, ki jih je pridobila na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z zavarovalnico ali zavarovalno zastopniško ali posredniško družbo po datumu odvzema dovoljenja.
