Statusne spremembe in nadzor
Najpogostejša vprašanja pri statusnih spremembah in nadzoru
| KATERE SO OBVEZNOSTI ZAVAROVALNIH ZASTOPNIŠKIH IN ZAVAROVALNIH POSREDNIŠKIH DRUŽB PO PRIDOBITVI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR? |
Po pridobitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je potrebno najmanj v 15 dneh od pridobitve ali od vpisa v sodni register ali drug ustrezen register, sporočiti Agenciji po pošti ali na elektronski naslov (agencija@a-zn.si) sporočiti ime in priimek ter funkcijo poslovodne osebe ali prokurista družbe, ki je odgovorna za distribucijo zavarovalnih produktov. V kolikor Agencija ne bo prejela nobenega sporočila, bo v register vpisala kot odgovorno osebo direktorja oziroma poslovodjo oziroma prokurista.
Agencija za zavarovalni nadzor predpisuje podrobnejša pravila o načinu vodenja registrov iz 562. člena Zakona o zavarovalništvu, podatkih, ki se vpisujejo v te registre in načinu javnega dostopa do podatkov ter vsebino poročil iz prvega odstavka 571. člena ZZavar-1 ter roke in način poročanja.
Zavarovalno zastopniška in zavarovalno posredniška družba mora voditi register zavarovalnih posrednikov ali zastopnikov, ki na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja opravljajo posle zavarovalnega zastopanja ali posredovanja. Zavarovalna zastopniška družba mora voditi tudi registre zavarovalnih zastopniški družb, ki zanjo na podlagi pravnega razmerja opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja.
Zavarovalno posredniška družba in podjetnik poroča Agenciji za zavarovalni nadzor o sklenitvi, spremembi, podaljšanju oziroma vsakokratnemu avtomatskemu podaljševanju zavarovanja poklicne odgovornosti iz 568. člena ZZavar-1 na način, da ji pošlje kopijo sklenjene, spremenjene, podaljšane ali avtomatsko podaljšane zavarovalne pogodbe ali police. Rok za poročanje je osem dni od izteka prejšnjega zavarovanja poklicne odgovornosti ali od sklenitve, spremembe, podaljšanja ali avtomatskega podaljšanja zavarovalne pogodbe ali police.
| ALI LAHKO OB PREOBLIKOVANJU IZ SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA V GOSPODARSKO DRUŽBO OBDRŽIM PREJETO DOVOLJENJE? |
Če se samostojni podjetnik posameznik (podjetnik) na podlagi 667. člena Zakona o gospodarskih družbah preoblikuje v gospodarsko družbo na način, da ustanovi novo družbo, na katero prenese podjetje, se s tem na novo družbo prenese tudi dovoljenje za opravljanje storitev zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, katerega je pridobil podjetnik. S prenosom podjetja namreč preidejo na družbo pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, in družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja s prenesenim podjetjem podjetnika.
Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi obvestila gospodarske družbe o izvedenem prenosu, priloženega Sklepa sodišča in zahteve za izdajo potrdila, iz katerega je razvidno, da je podjetnik spremenil statusno obliko, izda potrdilo, iz katerega izhaja, da ima novo nastala družba dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja. Zahtevi je potrebno priložiti dokazilo o plačilu takse za izdajo potrdila, ki znaša 21,00 evrov, katero se nakaže na TRR: SI56 0110 0637 0164 439, namen nakazila: izdaja potrdila – statusno preoblikovanje.
| KAJ NAREDITI OB SPREMEMBI IMENA ALI PRIIMKA FIZIČNE OSEBE OZIROMA FIRME DRUŽBE? |
Ob spremembi imena ali priimka fizične osebe oziroma firme družbe je potrebno Agenciji za zavarovalni nadzor priložiti dokazila, iz katerih bo razvidna sprememba. Na podlagi dokazila Agencija vnese v Register zastopnikov oziroma posrednikov spremembo podatkov.
V kolikor želite potrdilo s strani Agencije na novo ime oziroma firmo, morate poslati pisno zahtevo za izdajo potrdila ter priložiti dokazila, iz katerih bo razvidna sprememba. Priložiti je potrebno dokazilo o plačilu takse za izdajo potrdila, ki znaša 21,00 evrov, katero se nakaže na TRR: SI56 0110 0637 0164 439, namen nakazila: izdaja potrdila.
| KDO OPRAVLJA NADZOR NAD OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI/POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA OZIROMA ZAVAROVALNEGA POSREDOVANJA? |
Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad zavarovalnimi zastopniki, zavarovalnimi posredniki, zavarovalno zastopniškimi in zavarovalno posredniškimi družbami ter samostojnimi podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
Agencija za zavarovalni nadzor opravlja tudi nadzor nad osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ne da bi za opravljanje teh dejavnosti pridobile oziroma imele dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
Taki osebi Agencija za zavarovalni nadzor odredi prenehanje opravljanja te dejavnosti in v primeru, da oseba odredbe ne spoštuje, prične postopek za likvidacijo družbe oziroma za izbris samostojnega podjetnika posameznika iz Poslovnega registra Slovenije.
| KAKO AGENCIJA ZA ZAVAROVALNI NADZOR OPRAVLJA NADZOR NAD POSLOVANJEM ZAVAROVALNIH ZASTOPNIŠKIH IN ZAVAROVALNIH POSREDNIŠKIH DRUŽB? |
Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad zavarovalno zastopniškimi in zavarovalno posredniškimi družbami s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil subjektov nadzora in drugih oseb, ki so po določbah Zakona o zavarovalništvu oziroma drugih zakonov dolžne poročati Agenciji za zavarovalni nadzor oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah, z opravljanjem pregledov poslovanja zavarovalno zastopniških in zavarovalno posredniških družb ter z izrekanjem ukrepov nadzora v skladu z Zakonom o zavarovalništvu.
| KAJ STORITI OB PREJEMU ZAHTEVE ZA PREGLED POSLOVANJA? |
Ob prejemu zahteve za pregled poslovanja mora subjekt nadzora pripraviti vse, kar je v dokumentu navedeno. Zagotoviti mora prostor, ki je primeren za delo pooblaščenih oseb Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju: inšpektorji) in v katerem lahko inšpektorji opravijo pregled poslovanja nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb (npr. prostor, ki NI prehodna soba; prostor, v katerem se NE zadržuje večje število ljudi; prostor, ki NI namenjen arhiviranju).
V času izvajanja pregleda poslovanja morajo biti v prostorih, kjer poteka pregled poslovanja, prisotni zakoniti zastopniki subjekta nadzora, zaposleni pri subjektu nadzora ali druge pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo inšpektorjev dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda poslovanja. Subjekt nadzora naj pravočasno določi osebe, ki bodo inšpektorjem posredovale informacije, in o tem inšpektorje tudi obvesti. Če določena pooblaščena oseba ne more biti prisotna (npr. nepričakovana bolniška odsotnost), naj subjekt nadzora takoj določi nadomestno osebo in o tem obvesti inšpektorje.
Subjekt nadzora naj pravočasno pripravi dokumentacijo, ki mora biti na voljo inšpektorjem ves čas trajanja pregleda. Inšpektorjem mora omogočiti tudi neposreden dostop in vpogled v originalno dokumentacijo. Dobra pripravljenost na pregled pomeni hitrejši zaključek dela inšpektorjev na terenu.
Če subjekt nadzora ne ravna v skladu z zahtevo, če torej ne zagotovi prostora, prisotnosti zakonitih zastopnikov subjekta nadzora, zaposlenih pri subjektu nadzora ali drugih pooblaščenih oseb subjekta nadzora, ki bodo podajale pojasnila, če ne pripravi zahtevane dokumentacije do roka, navedenega v zahtevi in če ne omogoči neposrednega dostopa in vpogleda v originalno dokumentacijo, to predstavlja oviranje in onemogočanje pregleda poslovanja, kar je v skladu z Zakonom o zavarovalništvu razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja.
| KAKO TEČE POSTOPEK PO ZAKLJUČENEM PREGLEDU POSLOVANJA? |
Po opravljenem pregledu poslovanja Agencija za zavarovalni nadzor sestavi zapisnik, ki vsebuje tudi poziv subjektu nadzora, da lahko v roku 15 dni od vročitve nanj, poda pripombe.
Če pri pregledu poslovanja ni ugotovljenih kršitev, Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom ustavi postopek pregleda poslovanja.
Če Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov, subjektu nadzora z odredbo naloži, da odpravi kršitve.
| KAKŠEN JE POSTOPEK ODPRAVE KRŠITEV PRI SUBJEKTU NADZORA? |
Kadar Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora ugotovi kršitev pri subjektu nadzora, izda odredbo o odpravi teh kršitev in določi rok, v katerem mora subjekt kršitve odpraviti. Subjekt nadzora mora v roku za odpravo kršitev le-te odpraviti in Agenciji za zavarovalni nadzor, dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
Če iz poročila in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene (ugotovitvena odločba o odpravi kršitev). Agencija za zavarovalni nadzor lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.
Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo o dopolnitvi poročila naloži dopolnitev poročila in subjektu nadzora določi rok za dopolnitev.
Če Agencija za zavarovalni nadzor ne izda ugotovitvene odločbe o odpravi kršitev ali odredbe o dopolnitvi poročila v roku dveh mesecev po prejemu poročila o odpravi kršitev, se šteje, da so bile kršitve odpravljene.
| PREKRŠKI ZAVAROVALNE POSREDNIŠKE DRUŽBE IN ZAVAROVALNEGA POSREDNIKA TER PREDPISANA VIŠINA GLOBE? |
Z globo od 400 do 5.000 evrov se za prekršek kaznuje zavarovalni posrednik, če:
- posreduje pri sklenitvi pogodbe z zavarovalnico, ki na območju Republike Slovenije ne sme opravljati poslov (21. člen Zakona);
- ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalca ne obvesti o podatkih iz prvega odstavka 522. člena Zakona;
- zavarovalcev ne obvešča o podatkih iz drugega odstavka 523. člena Zakona;
- ne poda podatkov v skladu s prvim odstavkom 524. člena Zakona;
- ne ščiti interesov zavarovalca (prvi odstavek 550. člena Zakona);
- ne razkrije vseh pravnih in ekonomskih povezav, ki bi lahko vplivale na njegovo nepristranskost (prvi odstavek 553. člena Zakona);
- je zahteval plačilo provizije oziroma kakršnokoli drugo plačilo v nasprotju s prvim odstavkom 554. člena Zakona;
- ne poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu s sedmim odstavkom 562. člena Zakona.
Z globo od 12.520 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje zavarovalno posredniška družba oziroma banka iz četrtega odstavka 558. člena Zakona, če:
- ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalca ne obvesti o podatkih iz prvega odstavka 522. člena Zakona;
- zavarovalcev ne obvešča o podatkih iz drugega odstavka 523. člena Zakona;
- ne poda podatkov v skladu s prvim odstavkom 524. člena Zakona;
- posle zavarovalnega posredovanja zanjo opravlja fizična oseba, ki nima dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja (prvi odstavek 561. člena Zakona);
- nima sklenjene pogodbe o zavarovanju odgovornosti na podlagi 568. člena Zakona;
- ne poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu s sedmim odstavkom 562. člena ali petim odstavkom 570. člena Zakona;
- Agenciji za zavarovalni nadzor ne poroča o podatkih iz 571. člena Zakona z vsebino, v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na podlagi 3. točke 564. člena Zakona.
Z globo od 400 do 5.000 evrov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalno posredniške družbe oziroma banke iz četrtega odstavka 558. člena Zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
| PREKRŠKI ZAVAROVALNE ZASTOPNIŠKE DRUŽBE IN ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA TER PREDPISANA VIŠINA GLOBE? |
Z globo od 12.520 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje zavarovalno zastopniška družba, če:
- ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalca ne obvesti o podatkih iz prvega odstavka 522. člena Zakona o zavarovalništvu, objavljenem v Uradnem listu RS št. 93/15 (v nadaljevanju : Zakon));
- ne poda podatkov v skladu s prvim odstavkom 524. člena Zakona;
- posle zavarovalnega zastopanja ali posredovanja zanjo opravlja fizična oseba, ki nima dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja (prvi odstavek 561. člena Zakona);
- če ne poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu s sedmim odstavkom 562. člena ali petim odstavkom 570. člena Zakona.
Z globo od 400 do 5.000 evrov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalno zastopniške družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 400 do 5.000 evrov se za prekršek kaznuje zavarovalni zastopnik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
| KAJ NAREDITI OB IZBRISU DRUŽBE ALI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA IZ POSLOVNEGA REGISTRA SLOVENIJE? |
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja preneha veljati med drugim tudi z izbrisom družbe iz sodnega registra oziroma samostojnega podjetnika posameznika iz poslovnega registra (5. točka četrtega odstavka 570. člena ZZavar-1).
Ob izbrisu mora družba oziroma samostojni podjetnik posameznik obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor. Obvestilu lahko priložite dokazilo o izbrisu iz sodnega registra (velja za družbe) oziroma iz Poslovnega registra Slovenije (velja za samostojne podjetnike posameznike).
Na podlagi prejetega obvestila in dokazila iz prejšnjega odstavka, Agencija za zavarovalni nadzor izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja prenehalo veljati.
Agencija za zavarovalni nadzor družbo oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ji/mu je dovoljenje prenehalo veljati, izbriše iz javno dostopnega registra zavarovalno zastopniških ali zavarovalno posredniških družb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so na območju Republike Slovenije na podlagi ZZavar-1 upravičeni opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
| KAJ NAREDITI OB PRENEHANJU OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA ALI ZAVAROVALNEGA POSREDOVANJA? |
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja preneha veljati med drugim tudi s prejemom izjave družbe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, da je prenehal/a z opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja, ali zavarovalnega posredovanja, in dokazila o vpisu spremembe dejavnosti v sodni ali drug ustrezen register ali o sprejemu sklepa pristojnega organa, kadar tak vpis ni predviden (6. točka četrtega odstavka 570. člena ZZavar-1).
Ob prenehanju opravljanja dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja družba oziroma samostojni podjetnik posameznik Agenciji za zavarovalni nadzor pošlje izjavo in ji hkrati predloži dokazila o vpisu teh sprememb v sodnem registru (velja za družbe) in Poslovnem registru Slovenije (velja za samostojne podjetnike posameznike).
V sodnem registru (velja za družbe) in Poslovnem registru Slovenije (velja za samostojne podjetnike posameznike) je potrebno priglasiti vpis spremembe pri dejavnosti in imenu firme na podlagi predhodne spremembe akta o ustanovitvi (družbene pogodbe ali statuta), in sicer:
- za vpis spremembe dejavnosti – izbrisati šifro glavne dejavnosti 66.220 – Dejavnost zavarovalniških agentov,
- za vpis spremembe imena firme – izbrisati zavarovalno zastopanje, zavarovalno posredovanje, zavarovanja ali katero koli izpeljanko, tako da je iz imena firme jasno razvidno,da ne gre več za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja.
Izjavo in dokazila lahko posreduje na elektronski naslov agencija@a-zn.si.
Agencija za zavarovalni nadzor redno preverja veljavnost dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja (šesti odstavek 570. člena ZZavar-1). Če nastopi razlog iz 6. točke četrtega odstavka 570. člena ZZavar-1, izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
Agencija za zavarovalni nadzor družbo oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ji/mu je dovoljenje prenehalo veljati, izbriše iz javno dostopnega registra zavarovalno zastopniških ali zavarovalno posredniških družb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so na območju Republike Slovenije na podlagi ZZavar-1 upravičeni opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.