V letu 2024 so morale slovenske zavarovalnice in pozavarovalnici izkazati veliko poslovne spretnosti, da so, po katastrofalnem letu 2023 s hudimi naravnimi nesrečami in ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, leto 2024 kot sektor zaključile s tako dobrimi poslovnimi rezultati in finančno trdne.
V skladu z Zakonom o zavarovalništvu, in sicer na podlagi njegovega 489. in 490. člena, Agencija za zavarovalni nadzor vsako leto pripravi Poročilo o stanju in razmerah na področju zavarovalništva in Poročilo o svojem delu. S tem prispevkom želimo na kratko predstaviti zavarovalništvo in delo Agencije za zavarovalni nadzor v letu 2024.
Po katastrofalnem letu 2023 s hudimi naravnimi nesrečami in ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so slovenske zavarovalnice in pozavarovalnici morale zbrati veliko podjetniškega poguma in spretnosti, da so leto 2024 kot sektor zaključile s tako dobrimi poslovnimi rezultati in finančno trdne. Res pa je, da je pozitiven vpliv na dobiček zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb imelo tudi gibanje na finančnih trgih.
Zavarovalnice: 3,6-kratnik poslovnega izida iz leta 2023
V poslovnem letu 2024 so slovenske zavarovalnice skupaj v skupini premoženjskih in skupini življenjskih zavarovanj obračunale dobre 2,4 milijarde EUR kosmate zavarovalne premije, kar sicer znaša 357 milijonov EUR manj ali nominalno 12,8-odstotni padec glede na leto poprej, vendar pa je to izključno posledica ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V ostalih zavarovalnih vrstah premoženjskega zavarovanja skupaj in življenjskem zavarovanju je namreč zabeležen porast glede na leto 2023. Zavarovalnice so v letu 2024 dosegle bistveno višji čisti poslovni izid obračunskega obdobja kot leta 2023. Tako je leta 2024 čisti poslovni izid obračunskega obdobja znašal skoraj 229 milijonov EUR in je predstavljal 3,6-kratnik čistega poslovnega izida obračunskega obdobja za leto 2023. Na višji čisti poslovni izid leta 2024 je vplival predvsem zelo dober rezultat iz zavarovalnih poslov premoženjskih zavarovanj in visok finančni rezultat iz naložb.
Pozavarovalnice in pokojninske družbe uspele predvsem z naložbami
Pozavarovalnici sta v letu 2024 v primerjavi s predhodnim letom ustvarili precej višji čisti poslovni izid, ki je znašal dobrih 65 milijonov EUR. Višji čisti poslovni izid pozavarovalnic v letu 2024 je rezultat več vrednosti, in sicer višjih prihodkov in nižjih odhodkov iz zavarovalnih storitev, rezultata iz naložbenja ter boljšega izida iz naslova drugih prihodkov in odhodkov.
Pokojninske družbe so v letu 2024 dosegle pozitiven čisti poslovni izid iz obračunskega obdobja, ki je znašal 12,1 milijona EUR in je bil s takšno vrednostjo za 0,5 milijona EUR boljši od čistega poslovnega izida za leto 2023. K boljšemu čistemu poslovnemu izidu je vodil predvsem dober rezultat iz naložb.
Zavarovalnice, pozavarovalnici in pokojninske družbe so tudi zelo pomemben institucionalni investitor, saj upravljajo sredstva velikih vrednosti. Tako so v letu 2024 naložbe zavarovalnic znašale skoraj 7,8 milijarde EUR, pozavarovalnic dobrih 1,4 milijarde EUR, naložbe pokojninskih družb pa dobrih 1,8 milijarde EUR.
Poročilo Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2024 prinaša zbrane podatke in analizo poslovanja zavarovalnih subjektov v letu 2024 ter podatke o delu Agencije za zavarovalni nadzor. Ugotovimo lahko, da je bilo leto 2024 za zavarovalniški sektor uspešno, kljub slabi popotnici leta 2023.
Agencija okrepila nadzor trajnostnosti
Delo Agencije je zelo pestro tako na področju opravljanja nadzornih in regulatornih aktivnosti doma, kot tudi na mednarodnem področju. Na podlagi Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) ključne naloge Agencije obsegajo izdajanje predpisov, izvajanje nadzora in izdajo dovoljenj.
Tako je Agencija v letu 2024 izdala sedem podzakonskih predpisov, sodelovala pa je tudi pri pripravi več zakonov.
Na področju neposrednih pregledov poslovanja je bilo v letu 2024 načrtovanih in izvedenih šest celovitih pregledov poslovanja v zavarovalnicah, pozavarovalnicah in pokojninskih družbah, poleg načrtovanih pregledov pa se je v letu 2024 začel prečni pregled na področju trajnostnosti. Agencija za zavarovalni nadzor se je v letu 2024 v veliki meri posvetila tudi nadzoru ravnanja tržnih udeležencev.
Agencija za zavarovalni nadzor je v letu 2024 izdala skoraj enkrat več ukrepov nadzora kot leto poprej, in sicer 501, predvsem zaradi neizpolnjevanja pogojev ZZavar-1 glede stalnega poklicnega usposabljanja. Poleg tega pa je bilo v letu 2024 izdanih več priporočil in opozoril.
V skladu z zakonom je Agencija v vlogi prekrškovnega organa izdala deset pisnih opozoril zaradi prekrškov po 617. členu ZZavar-1 ter dve globi po 618. členu ZZavar-1.
Na področju izdaje dovoljenj je Agencija za zavarovalni nadzor izdala 477 dovoljenj za opravljanje poslov in dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
V domačem in mednarodnem okolju Agencija za zavarovalni nadzor aktivno sodeluje z domačimi in tujimi nadzornimi organi. Omeniti je treba tudi njeno sodelovanje v več delovnih skupinah v Evropskem organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter v Mednarodnem združenju zavarovalnih nadzornikov (IAIS). Direktor Agencije je bil član izvršnega odbora IAIS in regionalni koordinator osrednje, vzhodne in transkavkaške regije (angl. Central, Eastern and Transcaucasian region; CEET region).
Agencija spodbuja ukrepe za primer hudega potresa
V domačem okolju bi še posebej radi izpostavili delovanje na področju zavarovanja naravnih nesreč. Agencija je izvedla niz sestankov z zavarovalnicami, organizirala tematsko konferenco, podala pobudo za ustanovitev posebne delovne skupine in izvedla srečanja z nadzorniki primerljivih držav. V septembru 2024 je bila ustanovljena delovna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki slovenskih zavarovalnic, Slovensko zavarovalno združenje, predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za naravne vire in prostor ter Agencija za zavarovalni nadzor.
Delovna skupina je s ciljem razbremenitve proračuna v primeru uničujočega potresa ocenila, da bi bilo v Sloveniji zavarovalno vrzel najprej smiselno nasloviti s sklopom dveh ukrepov, in sicer bi prvi ukrep zajemal subvencijo premije domskega zavarovanja s priključenim kritjem poplave in potresa za lastnike nepremičnin, ki so upravičeni do prejemanja denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Ta ukrep bi predstavljal predpogoj drugega ukrepa, to je vpeljavo dolžnosti etažnih lastnikov, da sklenejo zavarovanje, ki bo vključevalo osnovno požarno zavarovanje in potresno kritje.
Zavarovalnice in podjetniški pogum (PDF, 135.63 KB)