Zavarovalnice se morajo iz incidentov učiti za prihodnost

Nadzorniki IAIS Srednje, Vzhodnoevropske in Transkavkaške regije o ključnih izzivih na področju trajnosti, kibernetskih tveganj ter digitalne transformacije.

V začetku oktobra 2023 je v prestolnici Gruzije, Tbilisiju, potekala Regionalna konferenca IAIS Srednje, Vzhodnoevropske in Transkavkaške Regije (Central, Eastern Europe and Transcaucasia Region, CEET). Srečanja so se udeležili predstavniki 17 različnih držav CEET in sosednjih regij. IAIS regijsko koordinatorstvo za CEET regijo vodi Gorazd Čibej, direktor AZN, ki je obenem kot predstavnik CEET regije tudi v izvršnem odboru (ang ExCo) IAIS.

Osrednje teme srečanja so se dotaknile izzivov na področju implementacije evropske zakonodaje, in sicer Solventnosti II in IDD direktive v povezavi z vprašanjem trajnosti, kibernetskih tveganj ter digitalne transformacije in kaj le-ta prinaša potrošnikom.

Je potrošnik na boljšem?

Pri implementaciji direktive Solventnost II v povezavi z vprašanji s področja trajnosti so govorci poudarili pomen dinamične zasnove direktive Solventnosti II, ki podaja osnovna načela za oblikovanje pravnega okvira, ki temelji na upravljanju s tveganji. Trajnostnost se kaže kot eno izmed prihodnjih tveganj, s katerim se bo zavarovalniški sektor moral soočiti v bližnji prihodnosti. Pred sprejemanjem nove zakonodaje je smiselno najprej opraviti tehten premislek, ali Solventnost II morda že ponuja ustrezne temelje za upoštevanje podnebnih in trajnostnih tveganj v standardni formuli in znotraj izračunov lastne ocene tveganj.

Na področju implementacije IDD direktive in odnosa zavarovalniškega sektorja do potrošnikov je ključno vprašanje, ali je z zahtevami, ki jih uvaja IDD direktiva, prišlo do izboljšanja položaja potrošnika. Izpostavlja se še vedno vprašanje, ali je potrošnik pri sklenitvi zavarovanja zares zadostno informiran za sprejem pravilne odločitve. Ter v povezavi s tem tudi vprašanje, v kolikšni meri se pri prodaji zavarovanj izvaja učinkovito svetovanje z dajanjem osebnega priporočila potrošniku ter vpliv takšnega svetovanja na informirano odločitev in varstvo potrošnika. Na področju zavarovalništva imamo namreč več močnih distribucijskih kanalov in razvejano mrežo, preko katere zavarovalnice dostopajo do potrošnikov, kar prinaša ključne in pomembne izzive tudi za nadzornike. Ti morajo svoje prakse ustrezno prilagajati razvoju na trgu. Pri sklepanju zavarovanj se zlasti poudarja nuja po aktivni vlogi potrošnika poleg zavarovalnega zastopnika in potreba po izgradnji potrebnega obojestranskega zaupanja.

Pomembno je, kako podjetja obravnavajo kibernetske vdore
Drugi dan konference je bil pretežno posvečen kibernetski varnosti. Zagotavljanje ustrezne ravni kibernetske varnosti je proces, ki ga morajo podjetja dopolnjevati in izpopolnjevati ves čas delovanja. V luči dejstva, da so podatki zlato moderne dobe, je tudi kibernetska kriminaliteta dobila velik zagon. Na področju zavarovanj pred kibernetskimi tveganji je veliko izzivov, saj gre za novo zavarovalno tveganje, ki ga je pogosto dokaj težko izmeriti. Kibernetski kriminal je v zadnjih letih postal veliko bolj sofisticiran in dobičkonosen posel, zato morajo zavarovalnice poleg poslovnih odločitev sprejemati tudi ustrezne tehnološke rešitve.

Zavarovalnice se morajo zato pripraviti in se iz samih kibernetskih incidentov tudi učiti za prihodnost. Izkušnje pridobivamo pretežno iz preteklih varnostnih incidentov, zato je pomembno, da je odziv nanje takojšen in temeljit. Gre za del zavarovalniškega posla, ki beleži izjemno rast, hkrati pa se veča tudi zavarovalna vrzel. Pomembno je, da podjetja zagotavljanje ustrezne zaščite pred kibernetskimi vdori ne dojemajo kot vprašanje s področja skladnosti poslovanja, ampak to področje primerno vključijo v svoj poslovni model. Konferenca se je zaključila s predstavitvijo trendov digitalnih inovacij na področju zavarovalništva in spremembami nadzorniški praks, ki jih trendi zahtevajo ter predstavitvijo vplivov digitalizacije na potrošnike.

Zavarovalnice se morajo iz incidentov učiti za prihodnost