Staranje prebivalstva odpira nove priložnosti za življenjska in pokojninska zavarovanja, tudi za Slovenijo.
Švicarska družba Swiss Re je v nedavnem poročilu objavila, da demografski premiki na razvitih trgih, predvsem staranje prebivalstva, upadanje rodnosti in koncentracija bogastva med starejšimi, spreminjajo strukturo strank pri življenjskih in pokojninskih zavarovanjih.
Po pričakovanjih bo do leta 2050 približno 27 % prebivalcev na razvitih trgih starejših od 65 let. Daljša pričakovana življenjska doba in nižja rodnost pomenita, da bo zavarovalniška industrija morala spremeniti nabor zavarovalniških produktov. Namesto klasičnih produktov za finančno zaščito oziroma nadomestilo dohodka se bo morala usmeriti k rešitvam, ki omogočajo pretvorbo prihrankov v dohodek, in v produkte, ki krijejo izdatke za zdravstveno in socialno oskrbo.
Kot izpostavlja Paul Murray, direktor življenjskih in zdravstvenih zavarovanj v Swiss Re, stopamo v obdobje inovacij, saj gre za t.i. »baby-boom« generacijo, ki je večja, živi dlje in prihaja v upokojitev z večjim premoženjem kot kadar koli prej. “S pravimi pristopi pri oblikovanju in distribuciji produktov ima zavarovalniška industrija priložnost, da ponovno opredeli svojo relevantnost za osebe starejše od 65 let.”
Ključni poudarki poročila Swiss Re
– Premik iz faze varčevanja v fazo črpanja prihrankov. Zavarovalnice bodo morale razviti več rešitev za obvladovanje tveganja dolgoživosti.
– Porast potreb po dolgotrajni oskrbi. Stroški oskrbe že danes predstavljajo več kot 2 % BDP v razvitih državah. V ZDA znaša letni strošek bivanja v domu za starejše okoli 111.000 USD, kar kaže na velik finančni pritisk na posameznike in družine.
– Kombinacija produktov. Uspešne zavarovalnice bodo povezovale življenjska zavarovanja, kritje za hujše bolezni, dolgotrajno oskrbo in doživljenjske rente.
– Digitalizacija in dostopnost. Digitalni kanali ter bančno-zavarovalni modeli omogočajo, da se produkti približajo uporabnikom v vseh življenjskih obdobjih.
Primerjava za Slovenijo
Slovenija sledi evropskemu trendu staranja prebivalstva : že danes je 22 % prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2050 pa naj bi ta delež presegel 30 %. Povprečna pričakovana življenjska doba presega 82 let, zato bodo potrebe po dodatnem življenjskem oz. pokojninskem zavarovanju še izrazitejše.
Trenutno več kot polovica zaposlenih v Sloveniji nima urejenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar kaže na velik potencial za rast tega segmenta. Hkrati javni sistem dolgotrajne oskrbe še vedno išče finančno vzdržne rešitve, kar pomeni, da bo zasebna pobuda – prek zavarovalnic in pokojninskih družb – igrala vse pomembnejšo vlogo.
Za slovenske zavarovalnice in pokojninske družbe to predstavlja priložnost, da se iz ponudnikov klasičnih življenjskih zavarovanj in pokojninskih rent preoblikujejo v partnerje za celovito finančno varnost zrelih generacij, in sicer s produkti, ki združujejo varčevanje, finančno varnost in zaščito pred stroški dolgotrajne oskrbe. Kdor bo to prepoznal in se hitro prilagodil, bo sooblikoval novo obdobje rasti v zavarovalništvu.
Zavarovalništvo pred pomembno prelomnico (PDF, 158.89 KB)